Na skupščini so mladi predstavili zahteve za podnebne štrajke in se o njih pogovarjali ter delili svoje mnenje na zahteve.

Skupščine so začeli v Ljubljani, potem je bila ena v Mariboru, danes je bila še druga v Ljubljani, do konca pa bosta še ena prek spleta (21. marec) za vse, ki se skupščin ne bodo mogli udeležiti v živo, in ena v Kopru (22. marec). Skupščine so uvod in priprava za podnebni shod, ki bo pod naslovom Ljudje, ne dobiček potekal 25. marca ob 11.55.

Podnebni shodi bodo potekali v Ljubljani, Mariboru in Kopru, organizatorji pa so že danes na skupščini vse pozvali k udeležbi.

Cilj skupščin je, da mladi in vsi udeleženci spregovorijo o naši prihodnosti ter izhodu iz družbene in okoljske krize. Na skupščinah potem glasujejo o zahtevah, tiste, ki bodo sprejete, bodo nato vključili v zahteve, ki jih bodo predstavili na protestu.

Gibanje je kot okvir za skupščino na podlagi izkušenj že pripravilo osnutke zahtev, ki ga je razdelilo v štiri sklope: energetika, delo in sociala, finance in gospodarstvo ter mednarodni odnosi, kmetijstvo in biodiverziteta ter promet.

Pri energetiki so tako mladi opozorili na neambiciozen načrt razogljičenja, želijo si prenovitve strategije za izstop iz premoga in opustitev gradnje novih velikih hidroelektrarn. Kot ključ razogljičenja vidijo obnovljive vire energije, pri čemer bi morali bolj izkoristiti tudi sonce in veter, v razpravi pa so govorili tudi o jedrski energiji, ki je ne izključujejo, in biomasi.

Pri delu in sociali si med drugim želijo zelenega prehoda, štiridnevnega delovnega tedna za isto plačilo, gradnjo 2000 novih javnih stanovanj letno, ki bodo cenovno in energetsko učinkoviti, pomembna pa se jim zdi tudi uvedba nepremičninskega davka na prazna stanovanja in prenos presežka stanovanj v javni stanovanjski fond, ko ima lastnik več kot štiri nepremičnine. Kar se tiče financ, si med drugim želijo, da bi SID banka financirala zgolj sonaravne projekte, pri mednarodnih odnosih pa poudarjajo ustavitev nabave orožja.

Tretji sklop je kmetijstvo in biodiverziteta, kjer si med drugim želijo sonaravnega kmetijstva ter pospešenega prehoda na čim bolj lokalno in ekološko pridelavo, pomembno pa se jim zdi pozornost in sredstva nameniti tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Nazadnje pa so odprli še pogovor o prometu, kjer bi med drugim morali bolj spodbujati javni prevoz, vlagati pa je treba tudi v gradnjo kolesarskih povezav.

V gibanju se zavedajo, da so nekatere zahteve skromne, druge pa zelo ambiciozne, njihov glavni cilj pa je pripraviti nekakšen smerokaz, v katero smer naj bi šlo podnebno gibanje. Te zahteve so, kot pravijo, namenjene države, saj kot poudarjajo, ima država edina moč, da poseže v spremembe.