Ledeni Šved je pripravljen na zgodovinski sestop

Alpsko smučanje 26. Jan 202311:20 1 komentar
Ingemar Stenkark: 86 zmag v svetovnem pokalu. Foto: Profimedia

Verjel je, da bo prestol prepustil Lindsey Vonn. Ali pa Marcelu Hirscherju. A zdaj se zdi, da je le še vprašanje tednov ali morda kar dni, ko ga bo na vrhu večne lestvice zmagovalcev zamenjala Mikaela Shiffrin. In kdo pravzaprav je Ingemar Stenmark, še vedno aktualni rekorder po številu smučarskih zmag?

Smučarskega tedna še zdaleč ni konec, pa je Mikaela Shiffrin že dobila dve tekmi svetovnega pokala. To koledarsko leto že štiri, v tej sezoni deset. V dobrem desetletju in s tem v celotni karieri pa je 27-letna Američanka, pa čeprav je zbrala “le” 239 štartov (35-odstotni delež zmag), dobila že 84 tekem. To je vsega štiri manj od vseh slovenskih alpskih smučarjev skupaj – od Bojana Križaja do Tine Maze in Ilke Štuhec. A to ni zgodba o izjemni Mikaeli, ki bo ta teden nastopila še na dveh slalomih na Češkem, temveč o tistem, ki danes še zaseda prvo mesto.

86 zmag. Mejnik, ki je imel dolga desetletja pridih večnosti in nedotakljivosti. Pod toliko zmag se je namreč podpisal Ingemar Stenmark, mož, za katerega so slišali vsi, ki so kdaj vsaj za trenutek potipali smučarske vode. Za mnoge, predvsem za mlajše generacije, pa tudi za Mikaelo Shiffrin, je resda le legenda iz zgodovinskih arhivov. Junak iz časov smučarskih “sulic”, ko so barvne televizije že prevzele primat črno-belim. A vseeno nekdo, katerega ime se je vedno izgovarjalo z dolžnim spoštovanjem. Zaradi zmag, tehnične perfekcije, odnosa do športa, tekmovalne intuicije …

V slovenskem smučarskem prostoru je imel prav poseben status. Pa ne le zaradi tega, ker je dominiral v dobi, ko se je ustvarjal mit o alpskem smučanju kot slovenskem nacionalnem športu. Pa tudi ne le zaradi tega, kar je bil v dobrih odnosih z Bojanom Križajem, prvim velikim junakom slovenskega smučanja, ki bi imel na svojem računu prav gotovo kakšno zmago več, če ne bi tekmoval prav v Stenmarkovi eri.

Foto: Profimedia

Legendarni Šved je imel močan slovenski prizvok tudi zaradi tega, ker je tekmoval na smučeh slovenskega proizvajalca – Elan. V begunjskem podjetju so ga prepričali v pravi fazi kariere. Ko je osvojil “elanke”, jih ni več snel, pa čeprav so ga v svoje vrste, tudi s finančno bolj mamljivimi ponudbami, snubili tudi precej večji proizvajalci. V paketu s smučmi pa je Stenmark na Gorenjskem dobil tudi serviserja. Radovljičan Jure Vogelnik je bil namreč njegov dolgoletni smučarski sopotnik.

Zgodba o smučarskem virtuozu, ki je slovel po elegantnem smučarskem slogu in tekmovalni mirnosti, se je začela v vasici Joesjö. Rodil se je 18. marca 1956, desetletje pred oblikovanjem svetovnega pokala v alpskem smučanju, torej tekmovanja, ki ga je nato tako zelo zaznamoval. Že pri štirih je znal smučati, pri osmih se je veselil prve zmage, pri trinajstih je že treniral z mladinsko reprezentanco. S tem se je začel tudi njegov meteorski vzpon ledenega Šveda.

Za njegovo zlato dobo velja predvsem desetletje, razpeto med drugo polovico 70. in prvo 80. let preteklega stoletja. V tistem obdobju je zbral glavnino svojih lovorik. Predvsem pa so bila to leta, v katerih je bil absolutni vladar v obeh tehničnih disciplinah. Serijski zmagovalec, ki je bil na vrhuncu kariere sam sebi edini pravi tekmec. Njegov odstop je bil alarm za tekmece – priložnost za zmago. Zato so mnogi takrat skušali tvegati še malce več. In odstopili. Zato je v krilatici “kadar pade Stenmark, pade tudi Križaj” iz sarkastične Predinove Bele simfonije tudi veliko resnice.

Sinonim za zmage, obraz Elana. Foto: Profimedia

Ko je leta 1982 dobil sloviti slalom v Kitzbühlu, je za drugo mesto, na katerega se je zavihtel Phil Mahre, zadostoval zaostanek treh sekund in 16 stotink. O velikanski razliki se je pogosto lahko prepričal tudi Bojan Križaj. Leta 1979 se je tako veselil drugega mesta na veleslalomski tekmi v Jasni. Zaostanek za zmagovalcem Stenmarkom? Štiri sekunde in šest stotink. “Ko je bil v svoji najboljši izvedbi, je bil nepremagljiv,” je pred leti priznal Križaj, ki je dobre odnose s švedskim tekmecem ohranil vse do danes.

Do še vedno rekordnih 86 zmag je Stenmark prišel v zgolj dveh disciplinah. 46 jih je vknjižil v veleslalomu, 40 pa v slalomu. Prvo je dosegel 17. 12. 1974 v Madonni di Campiglio, zadnjo dobrih 15 let pozneje, ko je v Aspnu še zadnjič premagal enega od svojih največjih tekmecev Marca Girardellija. Zmagovito najbolj “plodna” je bila sicer zanj sezona 1978/79, ko je zbral kar 13 zmag, dve tudi v Kranjski Gori. Skupno je zabeležil kar 155 uvrstitev na stopničke za zmagovalce. Na račun tega ima v domači vitrini tri velike in kar 16 malih globusov. Še posebej fascinanten je pogled v obdobje 1975-1981. V kar sedmih zaporednih zimah je sezono končal kot najboljši v obeh tehničnih disciplinah.

Danes je Ingemar Stenmark 66-letni poslovnež. Foto: Profimedia

Petkrat je bil tudi svetovni in dvakrat olimpijski prvak (Lake Placid 1980 – prvi v slalomu in veleslalomu). Morda bi se mu okrog vratu lesketala še kakšna olimpijska kolajna več, če mu Mednarodni olimpijski komite leta 1984 ne bi prepovedal nastopiti na ZOI v Sarajevu. Stenmark je takrat namreč že služil tudi iz naslova sponzorskih pogodb, kar je bilo v nasprotju z olimpijskimi načeli (ne)profesionalizma.

Na vrhuncu kariere je bil nesporna švedska športa ikona. Umik v Monako tako ni bil zgolj posledica iskanja ugodnejše davčne rešitve, temveč tudi pobeg v mirnejše okolje. Če se je na Švedskem pojavil v javnosti, se je stežka gibal. V šali rad doda, da je pravi mir doma našel šele več let po smučarski upokojitvi. Pa ga je pred leti znova “skazil”, ko je nastopil v priljubljenem plesnem šovu. Tudi na plesnem parketu se je dobro znašel. A njegov oder je vendarle za vselej ostal smučarski. Ta oder je resda leta 1989 dokončno prepustil novim generacijam. A vse do danes je ostal rekorder po številu zmag.  “Preživel” je Alberta Tombo, Hermanna Marierja, Lindsey Vonn in Marcela Hirscherja. Zdaj prihaja – Mikaela Shiffrin.

Le še vprašanje časa: kdaj bo Mikaela Shiffrin dohitela Stenmarka. Foto: Pierre Teyssot via Guliver

Lestvica zmag v svetovnem pokalu:

1. Ingemar Stenmark (Šve) 86 zmag

2. Mikaela Shiffrin (ZDA) 84

3. Lindsey Vonn (ZDA) 82

4. Marcel Hirscher (Avt) 67

5. Annemarie Moser-Pröll (Avt) 62

6. Vreni Schneider (Švi) 55

7. Hermann Maier (Avt) 54

8. Alberto Tomba (Ita) 50

9. Renate Götschl (Avt) 46

9. Marc Girardelli (Luk) 46

28. Tina Maze (Slo) 26

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje