DK, STA

 |  Politika

Prva obtožnica zaradi domnevnih vojnih zločinov v operaciji Nevihta

Srbsko tožilstvo za vojne zločine (TZRZ) je vložilo obtožnico proti častnikom hrvaške vojske zaradi domnevnega vojnega zločina nad srbskimi civilistii

Eden od dogodkov v spomin na operacijo Nevihta

Eden od dogodkov v spomin na operacijo Nevihta
© Arhiv Mladine

Srbsko tožilstvo za vojne zločine (TZRZ) je vložilo obtožnico proti častnikom hrvaške vojske zaradi domnevnega vojnega zločina nad srbskimi civilisti v vojaški operaciji Nevihta avgusta 1995 v Bosni in Hercegovini. Obtožnica še ni pravnomočna, kazenski postopek pa v tej fazi ni javen, so v četrtek potrdili za hrvaško tiskovno agencijo Hina.

Obtožnica, ki jo je vložil TZRZ, štiri visoke častnike bremeni, da so 7. in 8. avgusta 1995 ukazali letalska napada na begunsko kolono na Petrovački cesti pri Bosanskem Petrovcu in v kraju Svodna pri Novem Gradu, je v sredo prva poročala tiskovna agencija Republike srbske, Srna.

Šlo naj bi za pripadnike hrvaškega vojaškega letalstva Vladimirja Mikca iz Ptuja, Zdenka Radulja iz Osijeka, Željka Jelenića iz Pulja in Danijela Borovića iz Varaždina.

V letalskem raketiranju je bilo ubitih 13 ljudi, od tega šest otrok, 25 je bilo ranjenih.

Obtožnico mora potrditi še sodišče, tožilstvo pa je predlagalo, da obtoženim sodijo v odsotnosti. Kot navaja obtožnica, obstaja dovolj razlogov za sum, da Hrvaška ali Bosna in Hercegovina ne bi sprožili kazenskih postopkov proti odgovornim.

TZRZ vsebine obtožnice, ki so jo navajali srbski mediji, za Hino ni hotel potrditi. Poudarili so, da kazenski postopek v tej fazi, dokler obtožnica še ni pravnomočna, ni javen.

Obtožnico mora potrditi še sodišče, tožilstvo pa je predlagalo, da obtoženim sodijo v odsotnosti. Kot navaja obtožnica, obstaja dovolj razlogov za sum, da Hrvaška ali Bosna in Hercegovina ne bi sprožili kazenskih postopkov proti odgovornim.

Uradnih informacij o obtožnici nima niti hrvaški pravosodni minister Ivan Malenica. Ministrstvo je informacijo o postopku dobilo iz medijev, uradne informacije pa ni prejelo niti na podlagi dvostranskih dogovorov niti zakona, ki ureja mednarodno sodelovanje, je po poročanju hrvaške nacionalne televizije HRT izjavil Malenica.

Upokojeni general Pavao Miljavac, ki je bil v času domnevnega zločina pomočnik načelnika generalnega štaba hrvaških oboroženih sil in poveljnik A-enote za izvajanje vojaške operacije Nevihta, je za hrvaški časnik Slobodna Dalmacija dejal, da pozna vse štiri pilote in da se natančno spomni, da omenjena kolona ni bila samo begunska.

"Z narodom je bežala tudi srbska vojska, v koloni pa so prevažali tudi ruske protiletalske sisteme, tako imenovane KUB, ki so jih naši piloti med preleti zelo hitro opazili. To orožje je bilo nevarnost za naša letala, glede na to, da gre za za ruske rakete srednjega dometa z dvema vodenima radarjema. S temi so Srbi v Bosni v tej vojni zrušili dve francoski letali," je dejal.

"Odgovorno trdim, da nihče ni izdal ukaza za napad na to kolono, čeprav je obstajala nevarnost za naše letalske sile," je dodal. Po njegovem to dokazuje tudi posnetek pogovora dveh oficirjev umikajočih se sil, v katerem med umikom en vpraša drugega, kakšno je stanje, ta pa mu odgovori: "Preletavajo nas hrvaški migi, a ne delujejo."

Hrvati so med vojaško operacijo Nevihta leta 1995 osvobodili veliko večino državnega ozemlja, ki so ga leta od leta 1991 nadzorovali srbski separatisti. V Srbiji po drugi strani Nevihto dojemajo kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 200.000 Srbov.

Po hrvaških virih je sicer v času Nevihte državo zapustilo približno 90.000 hrvaških Srbov. Enako ocenjuje tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V štiridnevnih vojaških operacijah avgusta 1995 je umrlo 241 hrvaških vojakov, 1430 je bilo ranjenih, dva pa še pogrešajo. Po srbskih virih je med Nevihto umrlo 1852 Srbov.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.