OECD precej sklestil napoved za svet, manj pa za Slovenijo
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je krepko, s 4,5 na tri odstotke znižala letošnjo napoved svetovne gospodarske rasti v svetu, vzroki za to so predvsem posledice vojne v Ukrajini, motene dobavne verige in pandemično zaprtje gospodarstva na Kitajskem. »Svet bo plačal visoko ceno za rusko vojno proti Ukrajini. Odločitve politikov in državljanov bodo odločilno prispevale k temu, kako bo ta cena razporejena med ljudi in države,« je v svojem poročilu napisal glavni ekonomist OECD Laurence Boone.
Rast bo znatno pod pričakovanji v skoraj vseh državah po svetu, večina najbolj prizadetih držav pa je v Evropi, ki najbolj občuti posledice vojne prek naraščajočih uvoznih cen energije in begunskih tokov, ocenjujejo v OECD.
Na drugi strani pa višje cene surovin prispevajo k naraščanju inflacijskih pritiskov, zmanjšanju realnega dohodka in potrošnje, kar še dodatno zavira okrevanje. Inflacija naj bi v državah OECD letos znašala skoraj devet odstotkov, kar je dvakrat več od prejšnjih napovedi.
Kar solidna napoved rasti za Slovenijo
Za evrsko območje je OECD za letos sklestil napoved rasti s 4,3 na 2,6 odstotka, napoved inflacije pa zvišal na sedem odstotkov. Manj kot za večino drugih držav je znižal tudi napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo, in sicer s 5,2 na še vedno solidnih 4,6 odstotka (kar je nad napovedmi Umarja in GZS), medtem ko naj bi se BDP v letu 2023 povečal za 2,5 odstotka. Ob negativnih posledicah vojne v Ukrajini naj bi bilo glavno gonilo letošnje rasti pri nas domače povpraševanje.
Razmere na trgu dela pri nas naj bi ostale pregrete, z zgodovinsko visoko zaposlenostjo in nizko brezposelnostjo pa naj bi se povečevali plačni pritiski. Skupaj z visokimi in še naraščajočimi cenami goriva in hrane naj bi to prispevalo k višji inflaciji. Ta naj bi letos, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, znašala 7,6 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se znižala na šest odstotkov, izhaja iz najnovejših projekcij OECD. Ta tudi svari pred velikim tveganjem, da bi močnejša rast plač še naprej povečevala inflacijska pričakovanja in s tem pripeljala do plačno-cenovne spirale.
