Janja Garnbret
Sobota, 2. 7. 2022, 18.00
1 leto, 9 mesecev
Intervju z Romanom Krajnikom, trenerjem olimpijske prvakinje Janje Garnbret
"Večina je šokirana, ko izve, kako in koliko trenira Janja Garnbret"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,09
7
Janja Garnbret še vedno trenira toliko, kot da v svoji karieri ne bi dosegla ničesar, pravi njen trener Roman Krajnik.
Sezona svetovnega pokala v težavnostnem plezanju se je konec tedna nadaljevala v Villarsu v Švici, kjer je v sobotnem polfinalu nastopilo osem Slovencev, v finale, kjer je nato premagala prav vse tekmice, pa se je uvrstila le Janja Garnbret, ki se je prejšnji konec tedna vrnila na tekmovanja in v finalu Innsbrucka pometla s konkurenco. Zanimivo je, da kljub dominantnosti še vedno ogromno trenira. "Verjamem, da 95 odstotkov ljudi, ki bi bili tako dobri, kot je Janja Garnbret, ne bi treniralo pol toliko, kot trenira ona. Še vedno namreč trenira tako in toliko, kot da v svoji karieri ne bi dosegla še ničesar," pravi njen trener Roman Krajnik. S Škofjeločanom smo se pogovarjali v Innsbrucku, kjer je kot selektor avstrijske reprezentance v športnem plezanju preživel dve leti.
Imate lepe spomine na Innsbruck?
Zelo lepe. Kljub temu, da sem v Innsbrucku preživel samo dve leti, leto 2018 in 2019, se tukaj počutim skoraj kot doma. Še posebej lepi spomini me vežejo na leto 2018, ko je Innsbruck gostil svetovno prvenstvo in so bili Avstrijci tudi po rezultatski plati tukaj zelo uspešni (Jessica Pilz in Jakob Schubert sta osvojila naslov svetovnih prvakov v težavnosti, slednji je bil prvak tudi v kombinaciji, op. a.). Če govorimo o plezanju, je njihov plezalni center, vsaj kar zadeva težavnost, še vedno eden od najboljših na svetu.
Kot selektor ste pred avstrijsko vodili tudi slovensko reprezentanco. Bi bili tako zgodbo še kdaj pripravljeni ponoviti? Bi še kdaj zagrizli v tak izziv?
"V zadnjih dveh letih mi je super tako, kot je. To pomeni, da lahko kot trener sodelujem s komerkoli."
Ne bom rekel ne, ker sem se zarečenega kruha že prevečkrat najedel, ne vem. Trenutno me to zagotovo ne mika, saj mi je v zadnjih dveh letih super tako, kot je. To pomeni, da lahko kot trener sodelujem s komerkoli.
Koliko ste sami dozoreli kot trener? Se vam zdi, da še vedno napredujete, zorite tako strokovno kot osebnostno?
Zagotovo. Še vedno se učim in nikakor ne mislim, da vse znam. Vsak dan treninga, načrtovanja in razmišljanja, vsaka tekma posebej je zame dodatna učna lekcija. Niti malo ne morem trditi, da vse znam. Ni šans. Vsak dan se česa novega naučim
Si zapisujete vse, kar počnete?
Da, vse imam zapisano. Še posebej pomembnejše zadeve, tudi vsa načrtovanja.
Razmišljate o tem, da bi svoja razmišljanja kdaj strnili v knjigo?
Da, okvirno zgodbo imam že nekaj časa v glavi. Ne bi rad napisal učbenika, saj učbeniki plezanja ne delujejo, ampak bi raje predstavil svoj pogled na plezanje skozi vso kariero. V letih od 1998, ko sem začel trenersko delo, se je nabralo res ogromno materiala.
Krajnik s plezalcem Milanom Preskarjem.
Mislite biografijo ali knjigo, ki se posveča razvoju plezanja?
Vse skupaj. Pogled na trening, saj se je ta od mojih začetkov zelo spremenil, takrat je bilo vse še v povojih, sam sem preizkušal, kaj deluje in kaj ne. Za zdaj knjige na to temo še nisem zasledil. Plus moja razmišljanja o treniranju, o plezanju na splošno.
Vemo, kaj vse se je Janji Garnbret dogajalo po osvojitvi zlate olimpijske medalje, prisotna je bila na številnih dogodkih, odprla so se ji številna vrata. Kakšne spremembe zlata medalja prinese trenerju? Med drugim se je tudi predsednik republike Borut Pahor se je spomnil na vas. Skupaj s še štirimi izjemnimi slovenskimi trenerji vas je odlikoval za vrhunsko delo na področju športa (red za zasluge za izjemne dosežke na področju športa, op. p.). Vas je to presenetilo?
Zelo. Nisem ravno mahnjen na nagrade, niti ne vriskam zaradi njih, je pa vseeno dober občutek, da sem za vse, kar sem v karieri dosegel, dobil priznanje.
Sicer pa sam bistvene razlike zaradi zlate olimpijske medalje ne vidim, morda je edina razlika ta, da je zdaj med plezalci še več zanimanja za to, da bi trenirali z mano. Večinoma jih zanima predvsem to, kako trenira Janja, in vsak je ob tem, kar izve, šokiran.
Predsednik države Borut Pahor je Krajniku marca izročil posebno odlikovanje za izjemne dosežke na področju športnega plezanja.
Zakaj?
Ker verjamem, da 95 odstotkov ljudi, ki bi bili tako dobri, kot je Janja, ne bi treniralo pol toliko, kot trenira ona. Še vedno namreč trenira tako in toliko, kot da v svoji karieri ne bi dosegla še ničesar. Marsikdo je bil nad tem že precej presenečen.
Delati z nekom, ki ima toliko volje in želje po napredovanju, in to ne glede na pretekle dosežke, ki ima samo eno željo, biti vedno boljši in močnejši, in to biti boljši v vsem, je užitek.
"Verjamem, da 95 odstotkov ljudi, ki bi bili tako dobri, kot je Janja, ne bi treniralo pol toliko, kot trenira ona. Še vedno namreč trenira tako in toliko, kot da v svoji karieri ne bi dosegla še ničesar. Marsikdo je bil nad tem že precej presenečen."
Janja se je po več kot dveh mesecih tekmovalnega premora prav v Innsbrucku z izjemno dominanto predstavo vrnila na tekmovanja. Kako ste sami doživeli njeno vrnitev? Ste bili tudi sami bolj nervozni kot običajno ali se človek tega pritiska z leti navadi?
Da, z leti se človek tega navadi, čeprav moram priznati, da sem bil očitno res nekoliko nervozen, saj sem se ponoči zbudil večkrat, kot bi se običajno. Na tekmi pa nisem bil nervozen.
Janja Garnbret se je v nedeljo zmagoslavno vrnila na tekmovališča. Na prvi tekmi sezone v težavnostnem plezanju je prepričljivo zmagala in v statistično zbirko vpisala 33. zmago v svetovnem pokalu.
Kaj pa na olimpijskih igrah?
Ne.
Težko verjeti.
Ne, res nisem bil. Vedel sem, da je vse tako, kot mora biti, in da sva naredila vse, kar je bilo potrebno. Do zadnjega treninga si ne bi želel nobenih sprememb. Edina slaba stran olimpijskih iger so bile kvalifikacije, hitrostna preizkušnja, kjer je storila napako, a je že moralo biti tako.
Čustva po olimpijski zmagi Garnbretove.
Se vam zdi, da bo na naslednjih olimpijskih igrah, ko bo hitrostno plezanje ločena disciplina, klasični plezalci pa se bodo pomerili v kombinaciji balvanov in težavnosti, težje priti do odličja? Da bo konkurenca bolj zgoščena?
Zagotovo je bilo v Tokiu zaradi hitrosti zelo drugače, a sam ne pričakujem, da bo težje, niti da bo lažje. Vem, da bo predvsem lažje za nas, predvsem zato, ker olimpijsko izkušnjo že imamo. Mislim, da bo za Janjo v Parizu tudi iz tega razloga vse skupaj bistveno lažje. Ne skrbi me, imamo dovolj časa in na olimpijske igre se bomo dobro pripravili. Gledano na splošno bo za nas lažje.
Je pa zanimivo, da nam je enega od najboljših nasvetov ponudil kajakaš Peter Kauzer, ki je Janji svetoval, naj se čim pozneje preseli v olimpijsko vas. To smo upoštevali in še danes mislim, da je bil to eden od najboljših nasvetov, ki jih je bila Janja v zvezi z igrami deležna.
Janja je izpustila balvanski del sezone, z izjemo prve tekme v Meiringenu, kjer je zmagala. V njeni odsotnosti je zmage kot za šalo nizala Američanka Natalia Grossman, ki je drugo leto zapored tudi zmagovalka skupnega seštevka balvanov. Kako ocenjujete njene predstave?
Mislim, da je Natalia naredila velik napredek, a se je v Meringenu, kjer je nastopila tudi Janja, vseeno pokazalo, da je med jima še vedno precejšnja razlika.
Mi je pa všeč, da je konkurenca, ki je blizu, da je nekdo, ki nam v narekovajih meša štrene, saj to pomeni, da bova z Janjo delala še bolje. Da ne zaspiva na lovorikah. Tega sicer ne počneva, a nikoli ne veš.
Je pa menda Natalia sama izrazila željo, da se Janja čim prej vrne na balvane, saj so postavitve smeri zdaj bistveno lažje kot v času, ko je tekmovala tudi Janja.
Kje je konkurenca zdaj bolj zgoščena? V težavnosti?
Da, mislim, da so razlike še vedno večje na balvanih, je pa res, da je resnične razlike težko videti, saj enemu ustreza taka, drugemu drugačna postavitev. Pravzaprav Janja na tekmi ne more dokazati, koliko boljša je od preostalih.
Lahko to pokaže v naravnih stenah?
Da, in upam, da tudi bo.
S plezanjem v Španiji, kjer si Janja želi preplezati smer La Dura Dura se to pomlad ni izšlo. Najprej zaradi okužbe s covidom, potem zaradi slabega vremena, zdaj še požar …
Res je, naš španski projekt je zagorel. To je res težko verjeti, a žal tako je. Nemogoče je, da bi kdo predvidel tak scenarij. Trenutno še ne vemo, kako bo.
Pogorel je namreč gozd pod plezališčem in nad njim, požar pa je pustil posledice tudi na smeri. Pravzaprav smer skoraj več ne obstaja. Mislim, da bodo domačini 7. julija preverili vso steno in kakovost varoval. Nekaj kompletov v steni se je namreč stopilo. Prav neverjetno.
Plezanje je lani končno dočakalo pridevnik olimpijski. Kako dobro mu gre od rok profesionalizem?
Za zdaj še ne vidim nobene razlike, prej na slabše kot na boljše. Ena od stvari, ki je že od prve tekme na tapeti, je ukinitev livestreama, ki se je z YouTuba preselil na Eurosport. Za zdaj se mi zdi, da je ta odločitev prej negativna kot pozitivna (tekme običajno niso na sporedu v neposrednem prenosu, za ogled videa na zahtevo na Eurosport Player je potrebno doplačilo, op. a).
Za zdaj. Kar zadeva Slovenijo, je to zagotovo velik minus. Poleg tega smo zato z izjemo domače tekme in evropskega prvenstva ostali brez prenosa na nacionalni televiziji, kar je za nas katastrofa. Vem, da je načrt, da se s tem pridobi širši krog gledalcev, a ne vem, ali se to res uresničuje.
"Vse, kar je Mednarodna zveza za športno plezanje naredila letos, je daleč od profesionalizma in razvoja športa in nikakor ni v prid športnikom. Na žalost."
Poleg tega so se na mednarodni zvezi za športno plezanje odločili, da za 30 odstotkov znižajo višino nagrad za prve tri. Okej, povečali so nagrado za 8. mesto, kar pa ne pomeni, da je OK, če vzamejo najboljšim.
Tretja stvar so balvanske smeri, ki so jih tekmovalci v Innsbrucku lahko videli že pred tekmo, kar je v nasprotju z logiko balvanskih tekem, kjer je v ospredju iznajdljivost, kar je čar teh tekmovanj. O tem očitno odločajo ljudje, ki ne razumejo našega športa tako, kot bi to bilo potrebno.
Skratka, vse, kar je zveza IFSC (Mednarodna zveza za športno plezanje, op. a.) naredila letos, je daleč od profesionalizma in razvoja športa in nikakor ni v prid športnikom. Na žalost. Tako je moje mnenje.
Preberite še:
7