Kot je izsledke študije, ki so jo izdelali med drugim za Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), povzel Damijan, bi štiriletna zamuda pri odločitvi za gradnjo drugega bloka krške nuklearke - priključitev v omrežje leta 2039 namesto leta 2035 - stroškovno ceno električne energije povečala za 70 evrov na megavatno uro oziroma bi jo podvojila.
»Za uporabnike bi to pomenilo med 180 in 210 evrov na megavatno uro. Stroški elektrike bi se na letni ravni povečali za do 1,4 milijarde evrov, je dejal na predstavitvi na sedežu GZS v Ljubljani.
Obenem bi se povečali izpusti okolju škodljivih plinov, saj obnovljivi viri energije kljub pogosto drugačnim trditvam niso brezogljični, je poudaril. »V tem primeru bi morali manjkajoči del elektrike uvažati iz tujine, kjer pa jo proizvajajo na bolj umazan način, predvsem s kurjenjem premoga in plina,« je dejal.
Ti učinki bodo po njegovih besedah najbolj očitni po zaprtju šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. »To naj bi se zgodilo leta 2033. Tudi če ne bi prišlo do zamika pri gradnji drugega bloka nuklearke in bi bila torej ta zgrajena leta 2035, bi v vmesnem času nastali veliki dodatni stroški,« je poudaril.
Podjetja bi bila ob tako visokih cenah energije zelo težko konkurenčna tujim, zato bi se mnoga verjetno odločila za selitev proizvodnje v tujino, je opozoril. »Optimalni scenarij je torej čim hitrejši začetek postopkov za izgradnjo drugega bloka krške nuklearke, da bi ga lahko v omrežje priključili okrog leta 2035,« je izpostavil.
Kot je dodal, večina držav zaradi nedavne energetske krize spreminja svoje energetske koncepte, zato bo povpraševanje po tehnologiji za jedrske elektrarne vse večje. Dobavni roki se torej podaljšujejo, cena pa zvišuje.
Študija temelji na napovedi, da se bodo potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji do leta 2050 podvojile. Zato je strateškega pomena, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035, je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Gospodarstvo zato po njenih besedah preseneča, da država v tolikšni meri stavi na obnovljive vire energije. »Nikakor ne drži, da gospodarstvo obnovljivih virov energije ne podpira. Vendar ta vir energije žal ni zadosten in dovolj stabilen,« je dejala.
V gospodarstvu se tako zavzemajo za čim hitrejšo odločitev vlade o gradnji drugega bloka. Izkušnje iz tujine kažejo, da mnoge druge države ukrepajo bistveno hitreje, zato je časa za ohranitev konkurenčnosti vse manj, je dodala Nahtigal.
Predstavitev izsledkov študije, na kateri je sodeloval tudi njen soavtor Drago Babič, je potekala v okviru prve seje upravnega odbora GZS v novem mandatnem obdobju. Na njej je tudi predsednik GZS Tibor Šimonka izpostavil pomen energetske samooskrbe in opozoril na tveganja, ki jih gospodarstvu prinašajo nekonkurenčne cene elektrike.
Člane upravnega odbora je nagovoril tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Poudaril je, da vlada dobro pozna in razume njihove potrebe in želje, a mora vedno upoštevati tudi druga področja. »Jasno nam je, da brez gospodarske rasti in spoštljivega odnosa do gospodarstva ne bo rezultatov in socialne države, tudi ne razvoja,« je dejal.
Člani upravnega odbora so v razpravi med drugim opozorili na prešibko distribucijsko omrežje za sodobne aktivne porabnike energije in na zamude pri umeščanju objektov v prostor, kar je velika težava predvsem pri novih investicijah.
Imenovali so tudi podpredsednika upravnega odbora. To sta postala Goran Petek iz vrst predstavnikov regijskih zbornic in Igor Zorko iz vrst predstavnikov zbornic dejavnosti. Prav tako so ustanovili strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije.
