Država na Bližnjem vzhodu, ki na severu in vzhodu meji na Sirijo, na jugu pa na Izrael, se je v zadnjih desetletjih spoprijela z različnimi izzivi, vključno s politično nestabilnostjo in konflikti. Huda finančna, gospodarska in politična kriza je povzročila revščino, napetosti in pomanjkanje osnovnih potrebščin. 

Po poročanju Evropske komisije ocene kažejo, da imajo prebivalci vse večje težave z osnovnimi dobrinami, vključno s hrano in zdravstveno oskrbo. Poleg tega Libanon gosti največje število beguncev na prebivalca na svetu. Približno 20 odstotkov sirskih begunskih družin namreč živi v naseljih in zavetiščih, a pogosto v obžalovanja vrednih razmerah.

Po raziskavi Unicefa družine v Libanonu kljub drastičnemu zmanjšanju izdatkov komaj zadovoljijo svoje najosnovnejše potrebe. Vedno več družin se mora zateči k temu, da svoje otroke – nekateri so stari le šest let – pošljejo na delo, da bi lahko preživeli. "Vse hujše krize, s katerimi se spopadajo libanonski otroci, ustvarjajo nevzdržne razmere – zlomijo njihovega duha, škodujejo njihovemu duševnemu zdravju in grozijo, da bodo izničili njihovo upanje na boljšo prihodnost," je dejal Edouard Beigbeder, Unicefov predstavnik v Libanonu.

Dostop do zdravstvenega varstva se je zaradi finančnih ovir in pomanjkanja zdravil drastično zmanjšal. Veliko zdravstvenega osebja je zaradi nizkih plač zapustilo državo, zato je še težje dostopati do nujne zdravstvene oskrbe. Da Libanon ni popolnoma zapostavljen, skrbi tudi slovenska neprofitna, nevladna mednarodna organizacija Zavod Krog, ki je tam prisotna že od leta 2017. Kot je pojasnila koordinatorka projektov Katja Alabboud, tam nudijo humanitarno pomoč s ciljem lajšati in preprečevati človeško trpljenje ter ohranjati človekovo dostojanstvo.

"Večina evropskega in tudi slovenskega prebivalstva si ne predstavlja, da država, ki je nekoč veljala za 'bližnjevzhodno Švico', drvi v vedno globlji prepad. Lokalno prebivalstvo in pozoren obiskovalec pa imajo občutek, da je država tik pred apokalipso – medtem ko vladne ustanove propadajo v odsotnosti predsednika, ob paraliziranem parlamentu in nedelujoči vladi, Libanon počasi propada," navajajo v Zavodu Krog.

Po navedbah Svetovne banke gre za eno najhujših svetovnih kriz v zadnjih 170 letih

Libanonska lira je po navedbah Svetovne banke med letoma 2019 in 2021 izgubila več kot 500 odstotkov svoje vrednosti, lani pa spet okoli 100 odstotkov. Inflacija je samo leta 2022 dosegla več kot 170 odstotkov, humanitarno pomoč pa trenutno potrebuje približno štiri milijone ljudi, od tega 1,5 milijona razseljenih Sircev in 2,2 milijona ranljivih Libanoncev, nam povejo v Zavodu. 

Kot so dodali, po ocenah kar 80 odstotkov Libanoncev živi v revščini in 36 odstotkov pod pragom skrajne revščine, medtem ko si 90 odstotkov sirskih beguncev ne more zagotoviti niti osnovnih življenjskih potrebščin.

Kot so pojasnili v Zavodu Krog, država ne zagotavlja električne energije in vode, zato morajo tisti redki, ki si to lahko privoščijo, iskati dražje alternativne vire. "Zaradi nevzdrževanja sanitarne infrastrukture so se pojavila tveganja za širjenja bolezni, kot je kolera, pod pritiskom je tudi izobraževalni sistem – otroci iz petindvajsetih odstotkov gospodinjstev so bili leta 2022 prisiljeni zapustiti šolanje in služiti denar."

52 odstotkov gospodinjstev je po navedbah Unicefa v zadnjem letu zmanjšalo izdatke za izobraževanja otrok, 75 odstotkov pa jih je zmanjšalo izdatke za zdravstveno oskrbo, so dodali. 

V tej situaciji so najranljivejše deklice in ženske

Da so v vsaki humanitarni krizi na udaru deklice in ženske, ni nič novega, po vsem svetu trpijo zaradi nepravičnega ravnanja. Zaradi krize v Libanonu pa se povečuje nasilje zaradi spola, vključno s spolnim izkoriščanjem in spolnim nadlegovanjem, še vedno prihaja do otroških porok, najpogosteje pa se nasilje odvija v partnerskih odnosih in družini, navajajo v Zavodu. 

Nasilje nad ženskami ozisoma nasilje zaradi spola se pojavlja v skupnostih, v katerih so ženske in druge ranljive skupine izpostavljene nadlegovanju in pomanjkanju zasebnosti, pojavlja se v temi zaradi pomanjkljive razsvetljave ter prisotnosti oboroženih skupin in milic. "Ženske so izpostavljene tudi spolnemu izkoriščanju, izsiljevanju in trgovini z ljudmi zaradi visoke stopnje dolga, nezmožnosti plačevanja najemnine ali nakupa osnovnih življenjskih potrebščin."

Vendar je prijava nasilja v državi, kakršna je Libanon, veliko težja in večinoma ne obrodi sadov, zato večina žrtev nikoli ne poišče pomoči zaradi strahu pred maščevanjem, finančne odvisnosti od storilca, strahu pred stigmatizacijo in obsojanjem s strani družine in družbe. 

Tukaj pa, kolikor lahko, nastopi Zavod Krog. V sodelovanju z libanonsko nevladno organizacijo Naaba in s financiranjem Ministrstva za zunanje in evropske zadeve nudi strokovno psihosocialno pomoč žrtvam nasilja, aktivni pa so tudi na področju preventive nasilja zaradi spola. Nudijo izobraževanja in ozaveščajo o enakosti spolov in pravicah žensk v skupnosti ter med nosilci odgovornosti.

Ker so deklice in ženske tarča spolnega nasilja, zdravstvena oskrba pa je izredno slaba oziroma nedostopna, jim Zavod Krog pomaga z ginekološko oskrbo in izobraževanjem o reproduktivnem in spolnem zdravju, za najranljivejše družine, ki jih vzdržujejo ženske, pa zagotavljajo tudi podporo v hrani, so pojasnili.