“Tveganje, da ne bo mogoče obdržati tako velikega salda, je zelo veliko,” je opozoril v svoji izjavi o predlogih proračunov za leti 2020 in 2021 predsednik fiskalnega sveta ekonomist Davorin Kračun. Poleg tveganj iz mednarodnega okolja se zdi temu neodvisnemu posvetovalnemu telesu vlade zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da proračuna ne upoštevata finančnih posledic zakonov, ki so še v fazi sprejemanja. Najbolj problematično se zdi bodoče sprejetje zakona Levice glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S sprejetjem tega zakona bi se dodatno obremenila javna blagajna.
Fiskalni svet je podal svoje mnenje glede predlogov proračunov za leti 2020 in 2021. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun meni, da je najbolj problematična poraba, saj je velika verjetnost, da bo veliko večja, kot je zapisana v proračunskih dokumentih. “Tveganje, da ne bo mogoče obdržati tako velikega salda, je zelo veliko,” je opozoril. Kračunovo opozorilo pa se nanaša tudi na prihodnje sprejete zakone državnega zbora. Najbolj problematično se zdi bodoče sprejetje zakona Levice glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S sprejetjem tega zakona bi se dodatno obremenila javna blagajna. Napoved bodoče recesije pa ni zapisana nikjer v proračunskih dokumentih.
Glavno tveganje obeh proračunov je napovedana prihodnja globalna recesija. Prav recesijo pa že čutijo v Nemčiji, in sicer v njeni paradni gospodarski panogi – avtomobilski industriji. Glede na tesno povezanost slovenskih podjetij z nemško avtomobilsko industrijo se nam ne piše nič dobrega. Fiskalni svet pa poleg Meščevega boja proti dopolnilnemu zdravstvenem zavarovanju omenja še zakona o trgu dela ter bodočo davčno reformo. Po poročanju STA pa je glavni pomislek Kračuna predvsem to, da se ne ve, kakšne bodo finančne posledice vseh sprejetih zakonov v prihodnosti.
Fiskalni svet opozarjal na resne napake Šarčeve vlade v preteklosti, a je vlada gluha
Fiskalni svet je velikokrat v preteklosti opozarjal na zgrešeno finančno in gospodarsko politiko Šarčeve vlade. Opozarjali so glede pokojninske zakonodaje in napak slovenskega zdravstvenega sistema, svetovali so večjo previdnosti na področju fiskalne politike. Slovenska vladajoča garnitura pa se na vsa opozarjanja strokovne javnosti požvižga ter nas pelje v novo globoko recesijo, v katero so nas že odpeljali s prihodom Pahorjeve vlade v letu 2008.
Luka Perš