Raziskava je pokazala, da ocena primernosti ukrepov v primerjavi z mesecem januarjem ostaja na podobnih nivojih. 38 % vprašanih je mnenja, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo, četrtina pa je mnenja, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo.
Prav tako bistvenih sprememb niso zaznali pri ocenah razmerja med ukrepi in učinki. Skoraj tretjina vprašanih meni, da ukrepi trenutno uravnoteženo obravnavajo zdravstvo in gospodarstvo, 31 % pa meni, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu. Ravno nasprotnega mnenja – torej, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo in s tem škodijo zdravju – je 21 % vprašanih, kar 17 % pa o tematiki nima mnenja.
Glede koronavirusa pesimizem v upadu
Kljub strahu in negotovosti, ki jih prinašajo trenutne politične razmere v Evropi, pa vidimo, da je vsaj glede koronavirusa pesimizem ponovno v upadu. Še januarja je bilo 46 % vprašanih mnenja, da se bo kot posledica koronavirusa naše življenje trajno spremenilo na slabše, v tem mesecu pa je delež upadel na 42 % .
Prav tako kontinuirano narašča tudi delež tistih, ki zaupajo vladi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo. Delež slednjih je od novembra narasel za 12 odstotnih točk (s 16 % na 28 %), v preteklem mesecu pa za 5 odstotnih točk.
15 % meni da se nikoli ne bomo vrnili v normalno življenje
Sodelujoči v raziskavi so ocenili tudi, kdaj pričakujejo normalno življenje brez kakršnih koli ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusa. Približno desetina tovrsten povratek v "staro normalnost" pričakuje v roku meseca dni, okrog petina pa najkasneje v dveh mesecih. Najkasneje čez pol leta povratek v normalno življenje pričakuje 47 % vprašanih, najkasneje čez leto dni pa 63 %.
Dobra petina vprašanih meni, da bo povratek v stare tirnice trajal še več kot leto dni, kar 15 % pa je mnenja, da se nikoli ne bomo vrnili v povsem normalno življenje.
Prebivalci Slovenije so zelo razdeljeni glede mnenja, ali je vlada pravočasno, prezgodaj ali prepozno sprostila ukrep PCT za večino javnih prostorov. Tretjina vprašanih pravi, da je bil ukrep sproščen prepozno, 28 %, da je bil sproščen pravočasno, 27 % pa, da je bil sproščen prezgodaj.
Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 28. februarjem in 3. marcem 2022 z metodo spletnega anketiranja (CAWI) v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 606 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.