"Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako težjo opremo, kot lažjimi oborožitvenimi sistemi," je ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ponovil je, da je vojna v Ukrajini v ključni fazi, saj se ruske sile množično premikajo s severa proti jugu in vzhodu Ukrajine, kjer Nato pričakuje veliko ofenzivo. "Ruski predsednik Vladimir Putin želi vzpostaviti nadzor nad celotnim Donbasom," je dejal.
Obenem je generalni sekretar Nata posvaril, da bi lahko vojna trajala še dolgo, še več mesecev ali celo let. Na to je po njegovih besedah treba biti pripravljen, tako glede podpore Ukrajini, ohranjanja sankcij proti Rusiji in krepitve svojih obrambnih zmogljivosti. Zato od ministrov pričakuje, da bodo naslovili te dolgoročne vidike. "Nasloviti moramo spremembe v globalnem ravnovesju moči ter varnostne posledice ruskih agresivnih dejanj in precej močnejše Kitajske. Pa tudi izzive, ki jih Kitajska in Rusija predstavljata za naš mednarodni pravni red in demokratične vrednote," je poudaril Stoltenberg.
Gre tudi za strategijo, kako se soočiti s kibernetskim hibridnim terorizmom in varnostnimi posledicami podnebnih sprememb, je še povedal.
Zunanji ministri članic Nata, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo v četrtek razpravljali o tem, kaj lahko še storijo za podporo Ukrajini, je v torek napovedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. S tem, kakšno pomoč potrebuje Ukrajina, jih bo seznanil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Ruske sile se namreč po Stoltenbergovih besedah množično premikajo stran od Kijeva in se posvečajo vzhodu Ukrajine. "V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima," je povedal.
Generalni sekretar zveze Nato na zasedanju zunanjih ministrov pričakuje tudi odločitev za to, da se več naredi za druge partnerice zavezništva, ki so ranljive za ruske grožnje in vmešavanje. Pri tem je omenil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.
Četrtkovega dela zasedanja, ki bo namenjen globalni varnosti, se bodo udeležili tudi zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije ter visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Pridružili pa se jim bodo tudi predstavniki Natovih partneric v azijsko-pacifiški regiji.
Ministri držav članic Nata pa bodo že danes razpravljali tudi o novem strateškem konceptu zavezništva.
