Čeprav so me pred nakupom novega avtomobila svarili, da je velika razlika med 600- in 450-litrskim prtljažnikom, se nisem pustila zmesti. Otrok je velik in že dobro desetletje ne uporabljamo otroškega vozička, za družinsko smučanje pa bomo, če bo treba, najeli strešni kovček, sem odločitev argumentirala skeptikom. Prav tako me je prepričalo opevano dvojno dno, ki po potrebi poglobi prostor. Da vanj ne spraviš recimo malo večjega kozmetičnega kovčka, takrat nisem opazila. Ga pač nikoli nisem redno uporabljala oziroma nosila s sabo na dopust.

Je pa nekajdnevni skok na Obalo – da ne bo pomote, vreča z napihljivim supom in prav tako vsa druga nujna (vodna) športna oprema je ostala v kleti – pokazala razliko v teh slabih 200 litrih manj prostora. Ampak če so naši starši nekoč vse, kar smo potrebovali za teden dni morja, po možnosti še opremo za kampiranje in obvezno krompirjevo solato ocvrtimi zrezki za malico na poti, spravili v zastavo 750 ali zastavo 101, našel se je še kakšen fiat, ne vem, zakaj meni nekaj potovalk brez večjega odrekanja pri garderobi ne bi uspelo spraviti v mazdo CX-30.

Seveda ni šlo brez prilagajanja in sklepanja kompromisov pred začetkom pakiranja in brisanja prahu s kovčkov, ki so zaradi epidemije praktično leto dni zapostavljeni na vrhu omare vlekli prah nase. Prvi nasvet, ki sem ga dobila od »voznika«, ki tudi prevzame zlaganje prtljage – nekje je namreč prebral, da moška roka to dela bolje – je bil, da meni drag kovček s trdimi koti in koleščki ostane doma. Kajti igrati tetris z družinsko prtljago je veliko lažje z mehkimi vrečami ali športno potovalko. Meni osebno so se za poletna oblačila in obvezne kopalne brisače najbolj izkazale modre Ikeine vreče (ne največje, ker za te zmanjka globine v prtljažniku), ki jih je veliko lažje »upravljati«. Seveda v primeru, ko naj prihod na cilj ne bi bil glamurozen. In ko zmanjka prostora za še tistih nekaj vreč (obvezna vrečka s svežo domačo solato in pravkar pobranim domačim krompirjem, ki jo med slovesom v roke stisne mama), se običajno vedno najde prostor zadaj, za sedeži…

Je pa res, da se človek z leti nauči pakirati in postane precej manj obremenjen z vso prtljago, ki jo nosi s sabo na dopust. Samo pomislite, kdaj ste se nazadnje odpravili na dopust spontano, brez večjih priprav in zahtevnega parkiranja? Srčno upam, da vam uspe kmalu. In to brez nepotrebne prtljage.