M23 je v zadnjih mesecih zasedel velik del ozemlja, kar se po mnenju vladnih predstavnikov v Kinšasi ne bi moglo zgoditi brez podpore Ruande. Foto: EPA
M23 je v zadnjih mesecih zasedel velik del ozemlja, kar se po mnenju vladnih predstavnikov v Kinšasi ne bi moglo zgoditi brez podpore Ruande. Foto: EPA

DR Kongo že nekaj časa obtožuje sosednjo Ruando pomoči in podpore v orožju upornikom iz skupine M23, ki jo sestavljajo predstavniki etnične skupine Tutsijev. Kinšasa je ruandski vojski tudi očitala, da se njeni vojaki skupaj z uporniki bojujejo proti kongovskim vladnim silam.

Skupina strokovnjakov ZN-a je v zaupnem poročilu, ki ga je pridobila agencija Reuters, zapisala, da so pripadniki ruandskih obrambnih sil skupaj z uporniki iz M23 izvedli napade na kongovske sile in oborožene skupine na vzhodu DR Konga. Poleg tega je Ruanda dobavila M23 orožje, strelivo in vojaške uniforme.

V Kigaliju se še niso odzvali na hude obtožbe, v preteklosti pa so vseskozi zavračali očitke iz Kinšase, kar je privedlo do napetosti med sosedama.

Prav z namenom umiritve razmer in posredovanja v sporu bo čez nekaj dni obe državi obiskal ameriški zunanji minister Anthony Blinken.

"Resnica na koncu vedno zmaga. Upamo, da bodo hitro sprejeti zaključki, ki bodo končali vmešavanje Ruande in vrnili trajen mir," je po novici o poročilu prek Twitterja sporočil tiskovni predstavnik kongovske vlade Patrick Muyaya, ki pozdravlja delo ekspertne skupine.

Čeprav je bila skupina M23 ustanovljena leta 2012, pa vzroki za njen nastanek segajo v leto 1994 in genocid v Ruandi, ko so hutujski skrajneži v treh mesecih ubili približno 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev.

Spopadi so sprožili val beguncev, ki so zapustili svoje domove. Foto: AP
Spopadi so sprožili val beguncev, ki so zapustili svoje domove. Foto: AP

Če Kinšasa obtožuje Ruando podpore M23, pa jo Kigali po drugi strani obtožuje podpore hutujski uporniški skupini Demokratične sile za osvoboditev Ruande (FDLR) v DR Kongu, v kateri naj bi sodelovali tudi Hutujci, ki so bili vpleteni v genocid v Ruandi.

Poročilo strokovnjakov ZN-a ugotavlja, da so se nekateri pripadniki kongovske vojske bojevali v vrstah oboroženih skupin, med njimi tudi FDLR-ja, kar je Kinšasa do zdaj zanikala. Ruandski predsednik Paul Kagame je pred kratkim med vrsticami celo zagrozil z vojno, če Kinšasa ne bo prenehala s podporo FDLR-ju.

DR Kongo je sicer kar 90-krat večji od Ruande, a ima ta veliko bolj profesionalizirano in usposobljeno vojsko ter velja za regionalno vojaško silo, katere vojaki so se in se še bojujejo v več konfliktih na afriški celini.

Silovito napredovanje M23

M23, ki je po lastnih navedbah nastal za obrambo Tutsijev v DR Kongu, je maja letos sprožil najsilovitejšo ofenzivo v zadnjih letih in je do julija že nadzoroval trikrat več ozemlja kot marca letos. V spopadih je bilo ubitih na desetine ljudi, na desettisoče pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Glede na ugotovitve iz poročila, je M23 maja uspel zavzeti oporišče kongovske vojske v mestu Rumangabo ob pomoči ruandske vojske, ki je bila verjetno tudi prisotna ali pa je nudila podporo pri zavzetju strateško pomembnega obmejnega mesta Bunagana.

Zaradi novega pojava nasilja na vzhodu DR Konga so pred dnevi izbruhnili nemiri v Gomi in protesti proti pripadnikom mirovnih sil ZN-a, ki so jim protestniki očitali, da storijo premalo za zaščito civilnega prebivalstva.

Ruanda in sosednja Uganda imata dolgo zgodovino vmešavanja v DR Kongo, ki sta ga napadli leta 1996, kar je pripeljalo do strmoglavljenja dolgoletnega diktatorja Mobutu Sese Seka, in nato še enkrat leta 1998, ker naj bi tamkajšnje oborožene skupine ogrožale njuno varnost. Na vzhodu DR Konga naj bi sicer delovalo kar približno sto različnih uporniških skupin.

Kongovski vojski do zdaj ni uspelo zaustaviti napredovanja M23. Foto: EPA
Kongovski vojski do zdaj ni uspelo zaustaviti napredovanja M23. Foto: EPA