Tako Finska, ki si z Rusijo deli 1300 kilometrov meje, kot Švedska sta nevtralni državi, vendar se v obeh v luči vojne v Ukrajini krepi podpora vstopu v severnoatlantsko zavezništvo. Helsinki naj bi se o tem odločili v prihodnjih tednih, je v sredo dejala finska premierka Sanna Marin.
Medvedjev pa je danes posvaril pred takšno potezo. Včlanitev obeh držav v Nato bi namreč pomenila, da mora Moskva okrepiti svoje kopenske, pomorske in zračne sile na območju Baltskega morja, da bi tako ustvarila vojaško ravnovesje, je dejal. Opozoril je tudi na jedrsko grožnjo, saj da potem ne bi bil več možen Baltik brez jedrskega orožja.
"Potem ne bi mogli več govoriti o nejedrskem statusu za Baltik, ravnovesje je treba vzpostaviti," je dejal Medvedjev, ki je bil predsednik Rusije od leta 2008 do 2012. Kot je pojasnil, Rusija doslej ni ukrepala v tej smeri, če bo priseljena, "pa si zapomnite, da nismo mi predlagali tega".
Na Finskem se je podpora članstvu, ki se je desetletja gibala med 20 in 30 odstotki, v nekaj tednih podvojila. Po zadnji javnomnenjski anketi, objavljeni v ponedeljek, članstvo v Natu podpira 68 odstotkov Fincev.
Razprava o vstopu v Nato je sicer na Finskem močnejša kot na Švedskem, kjer čakajo na oceno varnostne politike, ki naj bi bila objavljena do konca maja.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.