Za višje pokojnine ne bo treba dlje delati

Med izhodišči za reformo pokojninskega sistema ni dviga upokojitvene starosti, zagotavljajo na ministrstvu za delo. Na mizi naj bi sicer imeli širok nabor možnih ukrepov in scenarijev, kako zagotoviti pravičen, vzdržen in pregleden pokojninski sistem.

LJUBLJANA > Po vrsti ugibanj, ali bo treba za pokojnino delati najmanj do 62. leta, so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnili, da dviga upokojitvene starosti ni med izhodišči za reformo pokojninskega sistema. Fokus bo drugje: na oblikovanju ukrepov za varno starost z dostojnimi pokojninami ter na iskanju rešitev za financiranje pričakovanih povišanih izdatkov iz pokojninske blagajne.

Reforma bo stvar socialnega dialoga

Pokojninska reforma še ni prišla na dnevni red koalicijskega vrha, kjer naj bi obravnavali tudi to temo. Kot zagotavljajo na pristojnem ministrstvu, tudi sicer ne bodo ničesar počeli samovoljno, torej brez vodenja socialnega dialoga ter iskanja širšega družbenega in medgeneracijskega dogovora o nujnosti sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

70

odstotkov zneska, ki ga je dobival kot delavec, bi moral minimalno dobivati upokojenec

Minister Luka Mesec je nedavno dejal, da je treba slediti cilju iz izhodišč, ki so jih socialni partnerji uskladili leta 2017. Po teh izhodiščih bi najnižja nadomestitvena stopnja znašala 70 odstotkov. To po njegovih besedah pomeni, da bi posameznikova pokojnina ob upokojitvi znašala vsaj 70 odstotkov zneska, ki ga je prejemal kot plačo. Vlada naj bi po napovedih ministrstva izhodišča za reformo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu do junija. Spremembe mora vlada pripraviti do konca letošnjega leta, v DZ pa bodo obravnavane do konca leta 2024.

Možnost za povečanje prispevkov delodajalcev

Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bilo javnosti predstavljeno v začetku lanskega leta in v katerem je OECD priporočila zvišanje najnižje upokojitvene starosti s 60 na 62 let, pa na ministrstvu jemljejo kot vir informacij in predvsem kot splošen nabor mogočih reformnih predlogov.

Še posebej so med temi predlogi izpostavili povišanje prispevne stopnje za samozaposlene s 75 na 86 odstotkov, s čimer bi jih izenačili z zaposlenimi, povečanje prispevnih stopenj za delodajalce, postopno znižanje najvišje osnove za odmero pokojnine s 306 na 206 odstotkov, širitev davčnih virov tudi na prispevke na kapital in rente ter dvig minimalne osnove za plačilo prispevkov.

Eden izmed glavnih razlogov, da pokojninski sistem ni fiskalno vzdržen, je drastično znižanje prispevkov delodajalcev za pokojninsko blagajno v letih 1996 in 1997, zaradi česar mora pokojninsko blagajno izdatneje sofinancirati državni proračun, navajajo na ministrstvu. Navsezadnje pa po njihovi oceni vedno obstaja možnost, da se ti prispevki vrnejo na raven pred znižanjem.

---