Pirc Musar v Dohi poudarila pomen znanosti in tehnologij za rešitve pri trajnostnem razvoju

Če se v svetu vse večjih neenakosti ne bomo mogli uspešno spopasti z globalnimi krizami, ne bo mogoče nasloviti izzivov in izkoristiti potencialov partnerstev za trajnostni razvoj najmanj razvitih držav, je opozorila Nataša Pirc Musar, ki je kot častna govornica nastopila na slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve kategorije najmanj razvitih držav.

Najmanj razvitim državam je treba omogočiti, da se spopadejo s svetovnimi krizami, njihovo opolnomočenje pa je tesno povezano s potrebno reformo mednarodnega finančnega sistema, ki ne sme dodatno kaznovati najbolj prikrajšanih s kopičenjem dolgov in previsokimi obrestnimi merami, je dejala.

Prepričana je, da se bodo razprave na konferenci izkazale za koristne pri preoblikovanju zavez v dejanja, tudi z oblikovanjem novih partnerstev za prihodnost, in tako uresničile skupno odgovornost za najmanj razvite države in celotno človeštvo.

Slovenska predsednica je prepričana, da lahko znanost in tehnološki napredek zagotovita ključne rešitve na vseh področjih trajnostnega razvoja, vendar pa morata biti tesno povezana z etiko. "Prenos tehnologij in znanja je prava pot. Spodbujati moramo lokalne inovacije, raziskave in razvoj," je poudarila.

Partnerstva v digitalni dobi bodo po njenem mnenju pomembna za ohranjanje gospodarske in politične stabilnosti po vsem svetu.

"Trdno stojim za akcijskim načrtom iz Dohe in njegovim pozivom k povečanju financiranja iz vseh virov za najmanj razvite države, da se podpre razvoj domače digitalne infrastrukture, infrastrukture za podatke in umetno inteligenco. Hkrati moramo vzpostaviti politično okolje, ki bo budno in bo ohranjalo kritični diskurz pri razmišljanju o tveganjih, ki jih prinašajo znanstveni in tehnološki dosežki," je opozorila.

"Ukrepati moramo zdaj," je še poudarila v nagovoru zbranim. Akcijski načrt iz Dohe po njenih besedah vsebuje velikopotezne cilje in zaveze za naslednje desetletje in pošilja jasno sporočilo. "Ne smemo biti zadovoljni s formalnimi zavezami, pokazati moramo rezultate," je dejala predsednica in dodala, da mora razviti svet prevzeti svoj del bremena.

Predsednica Pirc Musar se skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon udeležuje zasedanja 5. Konference ZN o najmanj razvitih državah v Dohi v Katarju. Predsednica je v imenu Slovenije nastopila tudi kot govornica na plenarnem zasedanju, kjer je pozvala k sodelovanju in uporabi vseh virov in zmogljivosti za doseganje skupnih ciljev.

Konferenca poteka v času številnih kriz in globalnih geopolitičnih izzivov, je dejala in opozorila, da čeprav najmanj razvite države za krize niso odgovorne, ostajajo najbolj ranljive za zunanje pretrese.

V posebni izjavi ob zaključku prvega dne konference v Dohi je Pirc Musar poudarila še, da je bil poleg nje edini prisotni predstavnik katere od držav članic EU poljski predsednik Andrzej Duda, in da "manj razvite države neizmerno cenijo prisotnost" voditeljev članic EU.

Kot je pojasnila, so bile glavna tema pogovorov in njenih dvostranskih srečanj s politiki drugih držav podnebne spremembe. Ob tem so se strinjali, da "se moramo vsi skupaj čim hitreje zavezati k podnebni nevtralnosti in spremembam v načinu življenja".

 Dvostransko srečanje s katarskim emirjem šejkom

Predsednica republike je imela ob robu konference dvostransko srečanje s katarskim emirjem šejkom Tamimom bin Hamadom Al Thanijem, s katerim sta potrdila odlične odnose med državama, srečala pa se je tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresem, so sporočili iz predsedničinega urada.

Soglašala sta, da potrebujemo učinkovit in vključujoč multilateralizem, Pirc Musar pa je ob tem poudarila, da je Slovenija pripravljena prispevati k doseganju rezultatov, ki bodo resnično transformativni. Pogovarjala sta se še o vojni v Ukrajini in njenih posledicah za manj razviti svet.

Konferenca Združenih narodov o najmanj razvitih državah poteka enkrat na deset let, na vsaki se sprejme akcijski načrt, ki opredeljuje cilje in zaveze za naslednje desetletje. Zadnja konferenca je bila leta 2011 v Istanbulu. V leta 1971 ustanovljeno kategorijo najmanj razvitih držav v okviru ZN se trenutno uvršča 46 držav.