Bronasti doprsni kip v Kotki je bil še zadnji kip Vladimirja Lenina v finskem javnem prostoru. Foto: Reuters
Bronasti doprsni kip v Kotki je bil še zadnji kip Vladimirja Lenina v finskem javnem prostoru. Foto: Reuters

Skupina gradbenih delavcev je v tem pristaniškem mestu z 52 tisoč prebivalci, ki leži blizu meje z Rusijo, z nosili naložila kip na tovornjak in ga odpeljala v skladišče tamkajšnjega muzeja, poroča Associated Press (AP).

Sorodna novica Raznoliki pogledi na vse intenzivnejše odstranjevanje sovjetskih spomenikov

Nekdaj običajna praksa Moskve
Direktorica mestnega muzeja Kirsi Niku je za finsko javno radiotelevizijo YLE povedala, da je bronasti doprsni kip po naročilu iz Moskve v poznih 70. letih preteklega stoletja zasnoval in izdelal estonski kipar Matti Varik. Leta 1979 je bila stvaritev predstavljena meščanom Kotke kot darilo pobratenega mesta Talin, takratne prestolnice Estonske sovjetske socialistične republike in zdajšnje prestolnice Republike Estonije.

Postavljanje tovrstnih kipov je bila sicer običajna praksa Moskve, še posebej v 70. in 80. letih preteklega stoletja, da bi poudarili finsko-sovjetsko prijateljstvo v obdobju po drugi svetovni vojni.

Ob leseni hiši, v kateri naj bi bival Lenin med izgnanstvom
Dotični Leninov kip je stal v osrednjem mestnem parku poleg lesene hiše, v kateri naj bi nekdaj bival ta ustanovitelj boljševiške stranke, ki je postal prvi premier Sovjetske zveze. Kip je bil z leti večkrat vandaliziran, vendar je ostal v parku, dokler se mestni svet Kotke ni odločil, da ga odstranijo. Tudi nekatere druge evropske države oziroma njihove lokalne oblasti so se po napadu Rusije na Ukrajino v zadnjih mesecih odločile za odstranitev spomenikov iz sovjetskega obdobja.

Slovo kipa Vladimirja Iljiča Uljanova - Lenina (1870–1924). Foto: Reuters
Slovo kipa Vladimirja Iljiča Uljanova - Lenina (1870–1924). Foto: Reuters

Med Finsko in Rusijo poteka 1340 kilometrov dolga kopenska meja, njuna zgodovina pa je precej zapletena. Finska je kot avtonomna Velika kneževina Finska več kot stoletje ostala del ruskega cesarstva, in sicer do 6. decembra 1917, ko je razglasila neodvisnost po ruski revoluciji pod vodstvom Lenina.

Lenin in Stalin sta se prvič srečala prav na Finskem
Lenin in boljševiško vodstvo sta zadnji dan leta 1917 priznala neodvisnost Finske. Pred rusko revolucijo je bil Lenin večkrat izgnan na finska tla, kjer je nato živel v več mestih po južnem delu države. V finskem industrijskem in univerzitetnem mestu Tampere na jugu države še zmeraj deluje Leninov muzej. Prav v tem mestu sta se leta 1905 med tamkajšnjim srečanjem boljševiških voditeljev prvič srečala Lenin in takrat še prihodnji sovjetski diktator Josif Stalin.