Forenziki med preiskavo množičnih grobišč pri kraju Buča blizu Kijeva aprila lani. Foto: Reuters
Forenziki med preiskavo množičnih grobišč pri kraju Buča blizu Kijeva aprila lani. Foto: Reuters

Ameriški časopis New York Times v prispevku navaja nekatere sedanje in nekdanje ameriške uradnike, da ameriško obrambno ministrstvo, znano tudi kot Pentagon, nasprotuje predaji dokazov o ruskih vojnih zločinih v Ukrajini Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC).

Dokazi naj bi vključevali gradivo o odločitvah ruskih uradnikov, da namerno napadejo civilno infrastrukturo in ugrabijo na tisoče ukrajinskih otrok z zasedenega ozemlja, navaja The Seattle Times.

Vendar ameriško obrambno ministrstvo po trditvah virov meni, da bi ICC na podlagi dokazov lahko izdal precedenčno sodbo, ki bi jo lahko uporabili tudi za pregon ameriških vojakov, ki so sodelovali v tujih vojnah, zato predajo dokazov zavrača.

Ameriška administracija podpira sodelovanje z ICC-jem

Bela hiša, zunanje in pravosodno ministrstvo ter obveščevalne službe po navedbah virov podpirajo sodelovanje ZDA z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

"Mednarodno kazensko sodišče zavzema pomembno mesto v ekosistemu mednarodnega pravosodja in ZDA podpirajo preiskavo tožilca ICC-ja," je prejšnji teden na konferenci v Lvovu denimo dejala ameriška mednarodna odposlanka za globalno pravosodje Beth van Schaack.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin naj bi na srečanju Nacionalnega varnosnega sveta nasprotoval predaji dokazov. Foto: Reuters
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin naj bi na srečanju Nacionalnega varnosnega sveta nasprotoval predaji dokazov. Foto: Reuters

Zadnjo besedo ima Joe Biden

Podpredsednica ameriške vlade Kamala Harris je na Münchenski varnostni konferenci Rusijo obtožila zločinov proti človečnosti v Ukrajini in izrazila podporo mednarodnim preiskavam.

Nesoglasje med večino administracije in Pentagonom naj bi po navedbah virov skušali rešiti na srečanju Nacionalnega varnostnega sveta 3. februarja, vendar obrambni minister Lloyd Austin ni popustil. Ameriški predsednik Joe Biden mora sicer še podati končno odločitev glede zadeve, poroča Guardian.

ZDA lahko od lani pomagajo mednarodnim sodiščem

Ameriški kongres je decembra lani spremenil dolgoletne zakonske omejitve ameriške pomoči sodiščem, kar je ZDA omogočilo sodelovanje v preiskavah in morebitnih pregonih, povezanih z vojno v Ukrajini. Med glavnimi pobudniki sprememb je bil republikanski senator Lindsey Graham, ki za nastali zastoj prav tako krivi Pentagon.

"Ministrstvo za obrambo je nasprotovalo zakonodajni spremembi – sprejeta je bila z veliko večino – in zdaj poskušajo spodkopati črko in duh zakona. Zdi se, da je ministrstvo za obrambo tukaj problematični otrok. Prej, kot bo informacije v roke dobil ICC, bolje bo to za ves svet," je za New York Times sporočil Graham.

ZDA podpirajo preiskave ZN-a, ICC-ja in OVSE-ja

ZDA sicer aktivno sodelujejo pri preiskavi ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. "ZDA podpirajo vrsto preiskav za odkrivanje in odgovarjanje odgovornih, tudi prek urada ukrajinskega generalnega državnega tožilca, Združenih narodov, strokovnih misij pod okriljem Moskovskega mehanizma OVSE-ja (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi) in med drugim tudi z Mednarodnim kazenskim sodiščem," je za Guardian pojasnila tiskovna predstanica Nacionalnega varnostnega sveta Adrienne Watson.

Guardian je za komentar glede poročanja New York Timesa prosil tudi ameriško obrambno ministrstvo, ki je skopo zapisalo le: "Ministrstvo za obrambo meni, da bi morali Rusijo pozvati k odgovornosti."

Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu je pristojno za obravnave kaznivih dejanj na mednarodni ravni, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocidom. Foto: Reuters
Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu je pristojno za obravnave kaznivih dejanj na mednarodni ravni, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocidom. Foto: Reuters

Rimskega statusa niso ratificirale ne Ukrajina ne Rusija ne ZDA

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) s sedežem v nizozemskem mestu Haag je kmalu po začetku vojne začelo preiskavo domnevnih ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. ICC ima sicer pri razsojanju omejene pristojnosti, saj niti Rusija niti Ukrajina nista ratificirali Rimskega statuta, na podlagi katerega je sodišče nastalo.

Zaradi tega je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski večkrat pozval k ustanovitvi ločenega sodišča za ruske vojne zločine v Ukrajini. Evropska unija medtem pripravlja vzpostavitev urada mednarodnega tožilstva za vojne zločine v Ukrajini.

Ukrajina lahko ICC-ju izroča osumljence

Glavni tožilec ICC-ja Karim Khan je sicer oktobra lani sporočil, da bi Ukrajina lahko ICC-ju v obravnavo izročala ruske osumljence vojnih zločinov, če sojenja v Ukrajini iz pravnih razlogov ne bi bilo mogoče izvesti. Rimski statut namreč navaja, da ima mednarodno sodišče pristojnosti le, če sodišča v matični državi osumljenca nočejo ali ne morejo preganjati.

ICC je bil na podlagi Rimskega statuta ustanovljen leta 2002 za namen obravnave kaznivih dejanj na mednarodni ravni, vključno z vojnimi zločini, zločini proti človečnosti in genocidom. Čeprav so tudi ameriški pravni strokovnjaki pomagali sestaviti Rimski statut in čeprav ga je leta 2000 podpisal takratni ameriški predsednik Bill Clinton, ga senat ni nikoli ratificiral. Clintonov naslednik George W. Bush je nato podpis ZDA umaknil.