30 let od uvedbe lastne nacionalne valute: 8. oktobra 1991 luč sveta ugledal tolar

Slovenska denarna osamosvojitev se je začela potem, ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja skupščina RS sprejela zakon o denarni enoti RS, s katerim je uvedla lastno valuto, ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.

Tolar, ki je med predlogi o imenu valute premagal klas, krono, karant, lipo in še nekatere druge, je tako luč sveta ugledal nekaj čez polnoč 8. oktobra 1991. Delil se je na sto stotinov.

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni, ki jih je izdala RS. S tem so želeli preprečiti morebiten vdor v slovenski monetarni sistem. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih ustanovah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni, razmerje med dinarji in boni pa je bilo v tem obdobju 1:1.

Tečaj tolarja je bil v primerjavi z nemško marko v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. Večina tujih izvedencev se je zavzemala za fiksni tečaj, a so odločitvi za uravnavani drseči tečaj botrovali predvsem pomanjkanje deviznih rezerv v slovenskem bančnem sistemu ter možnosti zadolževanja na tujih finančnih trgih in širšega socialnega konsenza. A to se je izkazalo za modro potezo ob izbruhu kriz v 90. letih.

Banka Slovenije je prve tolarske bankovce – za 100, 500 in 1000 tolarjev – dala v obtok 30. septembra 1992. Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Centralna banka je vrednostne bone po izdaji lastnega denarja postopno izločala iz gotovinskega obtoka.

Sledili so jim še bankovci za 10 (november 1992), 20 (december 1992), 200 (februar 1993), 50 (marec 1993), 5000 (december 1993) in 10.000 tolarjev (marec 1995); januarja 1993 so se bankovcem pridružili še kovanci za enega, dva in pet tolarjev ter 50 stotinov, medtem ko sta kovanca za 10 in 20 stotinov v obtok prišla aprila 1993, aprila 2000 pa še kovanec za 10 tolarjev.

Pot denarne samostojnosti je terjala tudi ureditev dolžniških razmerij nekdanje skupne države s tujimi upniki. Po triletnih pogajanjih je bil leta 1995 dosežen dogovor, s čimer je Slovenija dobila možnost dostopa na tuje finančne trge, septembra 1995 pa je bila razglašena zunanja konvertibilnost tolarja. Prizadevanja pa so bila usmerjena v vključitev Slovenije v evropski monetarni sistem.

Leta 2007 nacionalna valuta evro

Tolar je pot sklenil z letom 2007, ko je slovenska nacionalna valuta postal evro. Končni tečaj je bil določen pri 239,640 tolarja za evro. Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se je ta možnost iztekla konca leta 2016.

Banka Slovenije s slovesnostjo obeležila 30-letnico delovanja

Banka Slovenije je na predvečer 30-letnice denarne osamosvojitve Slovenije pripravila slovesnost ob njeni 30. obletnici. 25. junija 1991, na dan razglasitve Slovenije za samostojno državo, je nastala tudi slovenska centralna banka. Ker je ta, tako kot država, nastajala postopoma, svojih 30 let praznuje vse letošnje leto.

Predsednik republike Borut Pahor je  ocenil, da je bila osamosvojitev izjemno kompleksen proces. "Znotraj njega je bila denarna osamosvojitev eden najuspešnejših projektov," je podčrtal. Najtežja naloga centralne banke je po njegovem skrb za stabilen denar, saj je ta najbolj pravična socialna politika. "Tega se je že na začetku zavedala nova slovenska država," je povzel.

"Od tistega junijskega dne je naše temeljno poslanstvo skrb za stabilnost cen, s tem pa soustvarjanje pogojev za razvoj Slovenije in blaginjo njenih državljanov," je poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Banka Slovenije kot varuh vrednosti denarja skoraj desetletje in pol kot del evrosistema soustvarja denarno politiko evrskega območja ter skrbi za stabilno ter spodbudno okolje za življenje in delo več kot 340 milijonov državljank in državljanov, je orisal.

Kot vodja osrednje bančne institucije je ponosen, da pomembno prispevajo k temu, da podpora ekonomski in monetarni uniji ter evru v zadnjih letih narašča. "V zadnjih petih letih smo bili Slovenci med državami EU ves čas med tremi največjimi podporniki evra. Več kot 90-odstotna podpora evru med Slovenci kaže, da je naša skupna valuta nekaj, kar nas kot državljane najbolj povezuje," je izpostavil.

Tudi po Pahorjevem mnenju je za cenovno stabilnost in dobro delujočo demokracijo najpomembnejši koncept zaupanja, "ki ga ni mogoče vsiliti, ampak vzpostaviti z dejanji in medsebojnim spoštovanjem". "Že dolgo je znano, da se na borzi zaupanja dobro unovčujejo le delnice pravega partnerstva, vse drugo gre v pozabo z nepomembno vrednostjo," je dejal.

Pahor je poudaril pomembnost neodvisnosti osrednjih institucij, nepogrešljivih za sodobno ustavno demokracijo. "Neodvisnost v politični demokraciji ne pomeni, da med institucijami ni sodelovanja in povezovanja. Neodvisnost pomeni dialog, temelječ na argumentih," je pojasnil.

Obletnice so po Vasletovem čas za razmislek, kaj dobrega je bilo narejenega in kaj se lahko naučimo. Spomnil je na gospodarsko in finančno krizo, ki so jo v Sloveniji še posebej močno zaznamovale težave v bančnem sistemu. "Te so razkrile ne le pomanjkljivosti našega bančnega in gospodarskega modela, ampak tudi arhitekture evropskega denarnega območja," je povedal.

Tako v Banki Slovenije kot v evropskem prostoru so krizo po njegovih besedah izkoristili za dograditev njihovih politik. "Nadzor nad bančnim sistemom je postal bolj poenoten, politika nadzora nad bankami je postala del skupnega interesa, podobno kot je to od začetka veljalo za denarno politiko. Finančni stabilnosti se posveča več pozornosti, Banka Slovenija je tako kot večina centralnih bank prevzela osrednjo vlogo v skrbi za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema," je nanizal.

Pred svetom so sedaj zahtevni izzivi. "Oblikovanje izhodne strategije, ki bo ujela ravnotežje med okrevanjem in še vzdržno obremenitvijo naših gospodarstev, je ključni ekonomski izziv," je ocenil Vasle in dodal, da so z izzivi povezane priložnosti, da postanemo boljši in bolj odgovorni do človeka, narave in tudi do denarja. Pri snovanju in izvajanju premišljenih in učinkovitih ukrepov bo po Pahorjevem prepričanju vloga Banke Slovenije ključnega pomena.