Kip, ki so ga postavili v Kranju, je bil izdelan v Ukrajini, njegov avtor pa je Sejfadin Gurbanov. Na fotografiji je ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič. Foto: Mestna občina Kranj
Kip, ki so ga postavili v Kranju, je bil izdelan v Ukrajini, njegov avtor pa je Sejfadin Gurbanov. Na fotografiji je ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič. Foto: Mestna občina Kranj

Kranjski župan Matjaž Rakovec je danes z ukrajinskim veleposlanikom v Sloveniji Mihajlom Brodovičem in častnim konzulom Sandijem Brezovnikom v parku La Ciotat v Kranju odkril doprsni kip ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka.

Kip Ševčenka se je v parku pridružil prejšnji mesec odkritima spomenikoma slovenskega pesnika Franceta Prešerna in njegovega ruskega sodobnika Mihaila Jurjeviča Lermontova. Občina je tudi ob današnjem odkritju Ševčenkovega spomenika, dan pred ukrajinskim praznikom literature in jezika, načrtovala poseben kulturni dogodek, vendar ga je zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 odpovedala, kip pa je v sodelovanju z ukrajinskim veleposlaništvom in konzulatom odkril župan.

"Zelo lepo je, da je veliki Ukrajinec Taras Ševčenko našel svoje častno mesto v tem parku med izjemnimi osebnostmi različnih narodov. Njegova navzočnost simbolno poudarja dejstvo integracije Ukrajine v enotno družino evropskih narodov," je poudaril Brodovič in kranjskemu županu izročil priznanje v znak zahvale za dragocen prispevek k razvoju dvostranskega sodelovanja in krepitev kulturnih vezi med Ukrajino in Slovenijo.

Ševčenkovo ustvarjanje pomeni temelj sodobne ukrajinske književnosti – politično se je zavzemal za boj ukrajinskega naroda zoper nacionalno in socialno zatiranje. Foto: Mestna občina Kranj
Ševčenkovo ustvarjanje pomeni temelj sodobne ukrajinske književnosti – politično se je zavzemal za boj ukrajinskega naroda zoper nacionalno in socialno zatiranje. Foto: Mestna občina Kranj

Slovanske vezi med narodoma
Brezovnik je glede tega dejal, da se tudi častni konzulat Ukrajine v Kranju, ki je vrata odprl pred skoraj desetimi leti, trudi poleg poslovnih vezi med državama negovati tudi kulturne. Ena od teorij pravi, da so se zahodni Slovani vključno s Slovenci na današnja ozemlja preselili z območja med Karpati in Dneprom. Kar potrjuje tudi dejstvo, da imata ukrajinski in slovenski jezik več kot 2000 enakih besed. Podobni so si tudi narodni običaji, je pojasnil Brezovnik.

Taras Ševčenko (1814–1861), ki ni bil le pesnik, temveč tudi pisatelj, umetnik, etnograf, folklorist in politik, je simbol ukrajinske kulture. Njegovo ustvarjanje pomeni temelj sodobne ukrajinske književnosti. Po svetu je več kot 1000 spomenikov, muzejev, šol, gledališč, ki nosijo ime tega velikega literata. Kip, ki so ga postavili v Kranju, je bil izdelan v Ukrajini, njegov avtor pa je Sejfadin Gurbanov.

Kip tudi v Štanjelu
Zdaj je največji ukrajinski pesnik, ki ga ima vrsta generacij za očeta ukrajinskega naroda, že drugič ovekovečen v Sloveniji, je povedal Brodovič. "Doprsni kip genija ukrajinske revolucionarne besede je bil, zahvaljujoč prizadevanjem ukrajinske skupnosti in veleposlaništva Ukrajine v Sloveniji, postavljen v Štanjelu, rojstni kraški vasi slovenskega pisatelja Jožeta Abrama, ki je prvi prevedel v slovenščino Ševčenkove najpomembnejše pesnitve," je navedel.

Slovenci smo se s Ševčenkom srečali pred dobrim stoletjem po zaslugi primorskega duhovnika Jožeta Abrama Trentarja, ki je raziskoval kulturno zgodovino Ukrajine ter veliko prevajal iz ukrajinščine. Leta 1907 je prevedel in izdal Ševčenkovo pesniško zbirko Kobzar. Foto: Mestna občina Kranj
Slovenci smo se s Ševčenkom srečali pred dobrim stoletjem po zaslugi primorskega duhovnika Jožeta Abrama Trentarja, ki je raziskoval kulturno zgodovino Ukrajine ter veliko prevajal iz ukrajinščine. Leta 1907 je prevedel in izdal Ševčenkovo pesniško zbirko Kobzar. Foto: Mestna občina Kranj

Kranjski župan je pojasnil, da je Ševčenko za Ukrajince to, kar je Prešeren za Slovence. "Veliko njegovih pesmi je po vsebini podobnih Prešernovi poeziji. Oba sta razvijala pronicljive misli," je poudaril. Ukrajinskemu veleposlaništvu pa se je zahvalil za idejo o projektu Prešernovih sodobnikov in donacijo spomenika.

"Veseli smo, da je zgodba o Prešernovih sodobnikih tako lepo zaživela. Vsakič, ko opazim, da se kdo od mladih ustavi v parku in si ogleduje kipe Prešernovih sodobnikov ter se fotografira ob njih, čutim zadovoljstvo. Na ta način mlade učimo, kako pomembna je bogata zapuščina teh literarnih mojstrov svetovnih razsežnosti," je ob postavitvi tretjega kipa v Parku La Ciotat poudaril Rakovec. Projekt bodo v Kranju nadaljevali tudi v prihodnjem letu.