Ponedeljek, 11. 10. 2021, 7.41
2 leti, 6 mesecev
Toplak: Vlada in tožilca niso krivi, če sodstvo ne deluje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,17
32
Upravno sodišče je tik pred evropskim vrhom, ki je bil prejšnji teden v Sloveniji, objavilo, da je razveljavilo sklep vlade, ki konec maja ni imenovala Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca in je ministrstvo za pravosodje pozvala, naj objavi nov razpis. Sodišče je po štirih mesecih ugotovilo, da sklep ni obrazložen, ga zaradi tega ni mogoče presojati in vse skupaj vrnilo vladi, da bi oblikovala obrazložitev ali spremenila odločitev.
V sodbi, ki jo je podpisala predsednica senata Barbara Fajdiga Jadek, je zapisano, da sodišče ni odločalo o tem, ali se je kandidatoma, ko vlada ni potrdila predloga tožilskega sveta za njuno imenovanje, zgodila krivica, ker tega, da bi utrpela težko popravljivo škodo, niti nista trdila. Le to, da bo država utrpela škodo, če sodišče ne odloči v njun prid. Vlada je postopek imenovanja Elerjeve in Oštirja maja razveljavila z utemeljitvijo, da državno-tožilski svet (DTS) ni predlagal vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto, torej skupaj šest, ampak je vladi ponudil le omenjena dva.
Za komentar dogajanja, ki je pritegnilo veliko pozornost javnosti, smo prosili Jurija Toplaka, rednega profesorja prava na Univerzi v Mariboru in Alma Mater Europaea, ki je tudi mednarodno priznan strokovnjak za ustavno in volilno pravo.
Kako ocenjujete sodni razplet spora o imenovanju tožilcev?
Upravno sodišče ni odločilo, da imata tožilca po vsebini prav in da bi vlada morala imenovati prav njiju. Upravno sodišče je odločilo le, da ne bo vsebinsko obravnavalo sklepa vlade, ker ni obrazložen, in je postopek vrnilo vladi v ponovno odločanje. Sodišče bi lahko nakazalo, da imata tožilca tudi po vsebini prav, a tega ni storilo. Primerov spora med vlado in drugim organom ali nekom, ki je izpodbijal odločitev vlade, je ogromno. In za te primere imamo sodišča. V tem primeru ne vidim nič tako posebnega, da ne bi, enako kot v drugih primerih sporov med organi, odločitev prepustili sodišču.
Kdo je torej zmagal?
Dokler sem bral članke v medijih o zmagi tožilcev, sem mislil, da sta vsebinsko zmagala kandidata za tožilca. Ko sem prebral sodbo, sem videl, da o vsebini sodišče ni niti nakazalo, kdo ima prav.
Kdo je odgovoren za nastali položaj?
Imamo tri veje oblasti, vsaka opravlja svoje delo. Za primere nesoglasja imamo sodišča. Edino, ki tu ni dobro opravilo svojega dela, je upravno sodišče, ki je potrebovalo več kot štiri mesece, da je odločilo, da sklep ni obrazložen. Sodišče bi lahko odločilo v nekaj dneh ali tednih. Da postopek traja tako dolgo, je odgovorno sodišče, ne vlada.
Zakaj je sodišče o tem, da vladni sklep nima razlage, odločilo po štirih mesecih, če bi lahko v nekaj dneh ali tednih?
Iz istega razloga kot ima to sodišče na svoji spletni strani pod "Zadnje pomembnejše odločbe" zadnjo objavljeno sodbo iz leta 2018. Vodenje upravnega sodišča je porazno.
Vrhovno državno tožilstvo vladi očita kršitev ustave in zavlačevanje. Jo vlada krši?
Očitati vladi, da krši ustavo ali zavlačuje, je čudno, saj imamo za reševanje kršitev ustave in zavlačevanja sodišča, da to uredijo. Če vlada krši ustavo, bo odločilo sodišče. Če zavlačuje, bo uredilo sodišče. Če pa sodstvo ne deluje, kot bi moralo, pa moramo kritizirati sodišče, ne ene od strank v sodnem sporu.
Kaj menite o stališču evropske tožilke Laure Codruța Kövesi, ki je Slovenijo obtožila oviranja in vmešavanja v evropski pravosodni sistem?
Očitki evropske tožilke so čudni. Medtem ko je spor na sodišču in sodišče več mesecev ne odloča, tožilka pravi, da zavlačuje stranka postopka.
O tem, da lahko upravno sodišče v podobnih primerih odloča tudi nadvse bliskovito, tudi v enem samem dnevu, kar pa je tudi tvegano, lahko več preberete v povezanem članku o zamenjevanju nadzornikov RTV Slovenija:
32