Cankarjev dom bo ponovno filmsko središče Slovenije

V petek se bo začela 25. edicija festivala, ki bo trajal do 17. marca.
Fotografija: Mahid Alinejad je neustrašna, neuklonljiva ter nekoliko prismuknjena aktivistka in novinarka. FOTO: promocijsko gradivo
Odpri galerijo
Mahid Alinejad je neustrašna, neuklonljiva ter nekoliko prismuknjena aktivistka in novinarka. FOTO: promocijsko gradivo

Na odprtju si bomo ob 20. uri v Cankarjevem domu ogledali projekcijo filma Bella Ciao, na kateri bo prisotna tudi režiserka Giulia Giapponesi.

image_alt
Na ogled tudi dva nominiranca za oskarja

V tekmovalnem programu je pet filmov: Casa Susanna o skrivni skupnosti ameriških moških iz petdesetih let, ki so se preoblačili v ženske, Hiša iz trsk o prehodnem domu za otroke v vzhodni Ukrajini (nominacija za oskarja), Mrk o Jugoslaviji in Srbiji pod Miloševićem, Nedolžnost o indoktrinaciji in militarizaciji otrok v Izraelu ter Bodi moj glas režiserke Nahid Persson, ki pripoveduje pretresljivo zgodbo 46-letne iranske aktivistke in novinarke Masih Alinejad.

Bodi moj glas

Pronicljiva in neustrašna Masih Alinejad je bila izgnana iz Irana leta 2009, zaradi neuklonjive narave in upiranja mizoginiji islamske republike – simbol zatiranja je pokrivalo hidžab, zato Masih Alinejad poziva ženske, da ga zavrnejo. Zaradi poskusa ugrabitve in umora je z možem in sinom pod zaščito FBI. Kljub temu vsak dan razkriva nasilje na ulicah Irana, ki ga v zadnjih letih pretresajo protesti, ti so eskalirali po smrti 22-letne Mahse Džine Amini, ki je umrla pod udarci tako imenovane moralne policije, ki v javnih prostorih uveljavlja konservativno zakonodajo oblačenja in vedenja žensk. V protestih je bilo ubitih ali kasneje obsojenih in usmrčenih na stotine ljudi. Ker oblasti izklapljajo in nadzirajo vsebino na internetu, številni pošiljajo posnetke in poročila iz države neposredno Masih Alinejad, ki jih nato deli z 9 milijoni sledilcev na instagramu in drugih spletnih platformah ter s tem razgalja okrutnost režima.

Irančanke se upirajo nošenju hidžaba, ki simbolizira zatiranje islamske republike. FOTO: promocijsko gradivo
Irančanke se upirajo nošenju hidžaba, ki simbolizira zatiranje islamske republike. FOTO: promocijsko gradivo

»Za snemanje filma Bodi moj glas sem se odločila po ogledu videoposnetkov na družbenih omrežjih, ki so jih ljudje obupano pošiljali Masih Alinejad v želji, da bi bila njihov glas. Tega preprosto nisem več mogla prezreti. […] Verjamem, da bo islamska republika padla le ob enotnosti Irancev in z bojkotom drugih držav. Razumeti moramo, da režim ni drugačen od Islamske države (IS). Zločinski je. Proti svojemu ljudstvu so storili vse, kar je tudi IS. Razlika je le v tem, da je režim na oblasti že 42 let in vse počne v imenu islamskega zakona,« je povedala režiserka Nahid Persson.

Masih Alinejad za svoj aktivizem plačuje visoko ceno. Njena družina v Iranu je pod nenehnim pritiskom režima. Mamo je nazadnje objela pred trinajstimi leti, njenega brata so brez razloga obsodili na osem let zapora. Poleg tega, da opozarja na okrutnost režima, pogosto razgalja tudi dvoličnost zahoda, ki ne zavzame enotnega stališča ali celo sprejema represijo islamske republike, ki je spretno skrita za lažnimi kulturnimi vrednotami. Ogled dokumentarca je še posebej pretresljiv, ker so žrtve miroljubna mlada dekleta in moški ter njihove obupane matere.

Preberite še:

Komentarji: