Serija odkriva nova dejstva o atentatu na JFK
Danes mineva 58 let od atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Kennedyja. V novi seriji o atentatu režiser Oliver Stone razkriva nove dokumente in dejstva.
Ob obletnici atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedyja so na Sky Documentaries začeli predvajati serijo JFK: Destiny Betrayed, ki jo je režiral Oliver Stone. V štiridelni seriji bodo podrobneje predstavljeni nedavno odkriti dokumenti, ki vsebujejo nova dejstva o atentatu leta 1963.
22. november 1963
Atentat na Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu, velja za enega najkontroverznejših dogodkov 20. stoletja. V novi seriji bodo o njem spregovorili številni forenziki, zdravniki, strokovnjaki za balistiko, zgodovinarji in priče. Med drugim bo serija predstavila, kako je Kennedy razumel vlogo zunanje politike – odtlej, ko je še kot senator potoval v Vietnam, preko njegove poznejše podpore nastajajočim demokracijam v Afriki do njegovih protikolonialnih prepričanj, zaradi katerih se je znašel na nasprotnih bregovih z Eisenhowerjevo administracijo, Cio in Pentagonom. Ne nazadnje pa bo gledalcem omogočen vpogled v zakulisno dogajanje po atentatu, tudi glede glavnih osumljencev. V seriji bodo podrobneje predstavljeni ob dogodku zbrani forenzični in balistični dokazi.
35. predsednik
Spomnimo. John Fitzgerald Kennedy (1917–1963) se je rodil v Brooklynu. Bil je katolik in demokrat. Študiral je zgodovino in ekonomijo na univerzi Harvard in v Londonu. Med 2. svetovno vojno je bil kot mornariški častnik na Pacifiku odlikovan za pogum. Leta 1945 je krajši čas delal kot novinar, med letoma 1946 in 1953 je bil član predstavniškega doma ameriškega kongresa, med letoma 1953 in 1961 pa senator. Leta 1953 se je poročil z Jacqueline Lee Bouvier.
V kampanji pred predsedniškimi volitvami je vzbudil simpatije med Američani in bil leta 1960 izvoljen za 35. predsednika ZDA. Napovedal je boj proti revščini, zastavil obsežen program socialnih in zdravstvenih reform ter se zavzemal za rasno enakopravnost. V zunanji politiki je začel akcije z neuspešnim izkrcanjem ameriških vojakov leta 1961 v Prašičjem zalivu na Kubi. Nasprotoval je Nikiti Sergejeviču Hruščovu v berlinski in kubanski krizi, ko je proti Kubi uvedel pomorsko blokado, dokler Sovjetska zveza ni od tam umaknila jedrskih raket.
Sprožil je dodatno financiranje ameriškega vesoljskega programa, ki se je zaključil s pristanki ameriških astronavtov na Luni. S pošiljanjem ameriških enot v Vietnam je še spodbudil tamkajšnjo vojno.
22. novembra 1963 ga je ob obisku teksaške prestolnice Dallas ustrelil Lee Harvey Oswald, ki so ga prijeli le nekaj ur po atentatu. Vendar sojenja nikoli ni doživel, ker ga je dva dni po atentatu s streli umoril umoril lastnik igralnice Jack Ruby, ki je bil povezan z mafijo. Ruby je bil potem najprej obsojen na smrt, vendar so sojenje ponovili. Še pred začetkom ponovnega sojenja pa je umrl za pljučnim rakom. Vse odtlej je Kennedyjev umor vir špekulacij, ugibanj in raznih teorij zarot o tem, kdo stoji za njim.
