Lutke, ki se skušajo osvoboditi nadzora
Na 11. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se bo septembra zvrstilo dvanajst predstav, med njimi kar dve v režiji Koprčana Matije Solceta: Biti Don Kihot in Tjulenj.
Na festival se je uvrstila tudi predstava Biti Don Kihot v režiji Matije
Solceta.
MARIBOR
> Lutkovno gledališče Maribor bo med 8. in 11. septembrom gostilo 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki predstavlja najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon. Selektor Rok Bozovičar si je ogledal 42 predstav in jih v program festivala uvrstil dvanajst.
Iz izbora je po navedbah mariborskega lutkovnega gledališča že na prvi pogled jasno, da v ospredju ni samo lutka oziroma je, kot pojasnjuje selektor, lutko treba obravnavati v razširjenih koordinatah gledališča animiranih form.
“Program bienala tako tvorijo predstave, ki gradijo kompleksne in prežemajoče dramaturške ploskve in vsebino prepričljivo osmišljajo zlasti skozi animacijsko formo in lastno logiko delovanja. Vsakdanji (in neobičajni) predmeti in materiali, svetlobni učinki, zvočne krajine, sence, prostori, deli telesa in lutke so na ta način podvrženi nadzoru, hkrati pa se animacijski manipulaciji tudi izvijajo,” je zapisal Bozovičar.
Predstave bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali poljski teatrolog Marek Waszkiel, slovenska animatorka Špela Čadež in dramaturginja Nika Leskovšek.
Za nagrade se bodo potegovali projekti Biti don Kihot Teatra Matita, Cesarjeva nova oblačila, Drobtine iz mišje doline in Ostržek Lutkovnega gledališča Maribor, Nebo nad menoj, Nevidna, Tihožitje in Tjulenj Lutkovnega gledališča Ljubljana, Poslednja skušnjava zavoda GVR, Reči reči Emanata, Slaba družba Nove pošte ter To ni pika! Hiše otrok in umetnosti.
Na zadnjem festivalu je leta 2019 slavila predstava Nekje drugje Lutkovnega gledališča Ljubljana v režiji Tina Grabnarja.
Pri festivalu sodelujeta Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in Lutkovno gledališče Maribor. Njegovi cilji so predstavitev našega ustvarjanja širši domači in mednarodni strokovni javnosti, izmenjava znanj in izkušenj, prikaz najzanimivejših vsebin in nagrajevanje najboljših stvaritev.
V sklopu festivala bodo priredili tudi strokovni posvet, namenjen ustvarjalcem in producentom, v sodelovanju s Kritiškim seminarjem pod vodstvom Zale Dobovšek pa bodo potekali pogovori o predstavah. Dogajanje bosta spremljali razstavi Barbare Stupica in Špele Čadež.