Izredne razmere na 2515 metrih

Če bo vreme še naprej skromno s padavinami, je na Kredarici tudi po tem prvem dežju zalog vode samo za dva tedna.
Fotografija: Triglavski dom na Kredarici je to poletje ob koncih tedna polno zaseden. FOTO: Mavric Pivk
Odpri galerijo
Triglavski dom na Kredarici je to poletje ob koncih tedna polno zaseden. FOTO: Mavric Pivk

Padavine so vsaj za malenkost napolnile zaloge vode v visokogorskih kočah, ki so bile ponekod že tako borne, da so uvedli varčevalne ukrepe. V Triglavskem domu na Kredarici jih še niso opustili, dež jih je namreč »rešil« za kakšen teden, je povedal oskrbnik Herman Uranič, zaloge vode bodo tako – če bo vreme še naprej skromno s padavinami – zdržale za dva tedna. Suša in naval obiskovalcev sta letos načela zaloge vode tudi v številnih drugih kočah zlasti v Triglavskem pogorju, zato na planinski zvezi obiskovalce gora pozivajo k varčnosti.

image_alt
Poletje izginjajočih rek in obsežnih požarov

Dopoldne je v Triglavskem domu na Kredarici, kjer lahko gostijo več kot 300 ljudi, vladalo nekoliko bolj ležerno razpoloženje. Zaradi dežja, ki jih je obdaril zlasti v nočnih urah, je bilo v postojanki po besedah oskrbnika le kakih 25 ljudi, v nasprotju s preteklimi dnevi tudi gneče za priljubljeni vrh Triglava ni bilo. Ob sončnih koncih tedna v avgustu, zlasti zadnjem, ki je bil podaljšan s praznikom, se iz vseh okoliških koč zgrne tudi po sedemsto ljudi, h katerim je treba prišteti še dnevne pohodnike.

Ne hodite v kočo!

Herman Uranič, oskrbnik doma na Kredarici, pravi, da imajo to poletje 30 odstotkov gostov več. FOTO: Tina Horvat
Herman Uranič, oskrbnik doma na Kredarici, pravi, da imajo to poletje 30 odstotkov gostov več. FOTO: Tina Horvat
Priljubljeni dom pod Triglavom je ob koncih tedna večinoma polno zaseden, ob delavnikih pa okoli 60-odstotno. To poletje imajo po besedah Hermana Uraniča vsaj kakih 30 odstotkov gostov več – tujci so se namreč po koronskem premoru vrnili v velikem številu. Ker se koča preskrbuje samo s kapnico, so že pred časom uvedli varčevalne ukrepe; med drugim so obiskovalce zaprosili, naj za osnovno higieno uporabljajo vlažilne robčke, z dragocenimi litri vode so varčni v kuhinji, tudi osebje pri prhanju, stranišča poplaknejo z vodo, ki ostane od pomivanja posode, je sogovornik opisal posebne razmere v postojanki na 2515 metrih nadmorske višine, kjer trenutno dela deset ljudi.

Ljudi, ki nimajo rezervacije, je že pred dnevi pozval, naj raje ne hodijo v kočo, saj so imeli pred tem dežjem le še za teden dni vode. »Ljudje so ob tem mislili, da nimamo vode za pitje. Te že imamo dovolj v steklenicah,« je dejal oskrbnik, »primanjkuje nam je za osnovno oskrbo koče.« Razmere so bile že tako slabe, da so pripravili načrt za dovoz vode za potrebe kuhinje s helikopterjem, toda ta prevoz je zelo drag; za cisterno s 500 litri vode stane 500 evrov, k čemur je treba prišteti stroške transporta te dragocene tekočine na Pokljuko, je spomnil sogovornik. Zato upa, da bo september bolj jesensko čemeren in deževen.

Obisk primerljiv z letom 2019

Težave zaradi pomanjkanja vode imajo tudi okoliške postojanke – koča na Doliču, dom Planika pod Triglavom in na Komni – ter druge, ki so odvisne od deževnice. Zato so na Planinski zvezi Slovenije (PZS) obiskovalce gora s priporočili pozvali k varčevanju z vodo in k obisku manj obleganih domov v sredogorju. Priljubljene koče v visokogorju, kjer je letos obisk primerljiv z rekordnim letom 2019, imajo pogosto tudi največ ležišč, zato so potrebe po vodi v tem sušnem letu še večje. Niti zadnje padavine najbrž niso prav izdatno napolnile zalog, saj je bilo ponekod deževje precej silovito, v takih primerih pa se v zalogovnike ujame manj vode, je dejal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS.

V Sloveniji imamo 161 planinskih koč, od katerih jih 55 oziroma približno tretjina uporablja kapnico.

FOTO: Simona Bandur
V Sloveniji imamo 161 planinskih koč, od katerih jih 55 oziroma približno tretjina uporablja kapnico. FOTO: Simona Bandur

V Sloveniji imamo 161 planinskih koč, od katerih jih 55 oziroma približno tretjina uporablja kapnico. Od teh jih dobrih deset dodatno dovaža vodo s cisternami, kjer je to zaradi dostopa mogoče. Največ koč ima urejen lasten izvir (približno 45 odstotkov), ki ga nekatere kombinirajo še s kapnico. Dobra petina jih je priključena na javno vodovodno omrežje.

Preberite še:

Komentarji: