Naravni gozd je sestoj starih dreves, ki prevladujejo, in njihovega podmladka. Naj naštejem samo nekaj funkcij takšnega naravnega sestoja s prevladujočimi starimi drevesi. V gozdu stara drevesa nudijo zaščito rastočim mladim drevesom, da ta lahko rastejo v zavetju in so tako zaščitena pred ekstremnimi temperaturnimi nihanji, ki so sicer lahko za njihovo rast uničujoča. Tako se gozd sam naravno in varno pomlajuje. Stara drevesa imajo bogat in močan koreninski preplet in s tem nudijo izjemno protierozijsko zaščito. Kjer je tak mogočen preplet korenin kot prava mogočna armatura, so plazovi le redka mora. Ob močnih nalivih se voda najprej ujame v visoke krošnje starih dreves in počasi spolzi v tla. Tako tudi ob hudih nalivih ni razdiralnega učinka površinsko tekoče vode. Mlada drevesa imajo to funkcijo izjemno majhno. Visoke krošnje so izjemno učinkovita protivetrna zaščita, nizke, mlade krošnje te funkcije praktično nimajo in veter lahko brez ovire razvija svojo razdiralno moč. Kaj pomenijo vetrovi, smo v zadnjem času že občutili.
Stara drevesa so nenadomestljiv življenjski prostor za mnogo vrst živali (takega prostora pri mladih drevesih ni). S spremembo sestoja, ko prevladujejo le mlada drevesa, se odvzame življenjski prostor številnim vrstam, ki mnoge zato za vedno izginejo. S takšnim »pomladitvenim« posegom se drastično zmanjšuje biodiverziteta (vrstna različnost). Stara drevesa srkajo več ogljikovega dioksida in tako preprečujejo segrevanje ozračja in oddajajo več vlage, da se zrak ne izsuši. In nenazadnje, tri velika stara drevesa dajo kisik za enega človeka.
To je le nekaj dejstev o ekološki funkciji gozda, a žal se danes, kot je vse bolj jasno videti tudi v gozdarski stroki, gleda gozd zgolj kot les, denar od lesa, vse ostale, njegove najpomembnejše, ekološke in ostale funkcije pa so pozabljene ali povsem postranskega pomena. Dolgoročno se bo ta pomlajevalna doktrina zagotovo izkazala kot velika napaka in prispevek k degradaciji okolja. Premišljeni posegi v gozdovih so postali spomin na preteklost in so se umaknili dobičkonosnosti kot edinemu merilu.
Ali res postajamo Brazilija? Slabo se nam piše.
Mira Kofler, Škofja Loka
