Slovenija je v preteklih tridesetih letih prehodila dolgo pot, ki so jo zaznamovali tako vzponi kot padci. Kljub praznovanju polne obletnice lani pa sta Državni svet in Fakulteta za uporabne družbene študije v sodelovanju organizirali simpozij z naslovom Quo vadis, Slovenija?, namenjen refleksiji ob lanski 30. obletnici osamosvojitve države. Prodekan Fakultete za uporabne družbene študije Matevž Tomšič je ob tem ocenil, da je bila osamosvojitev Slovenije izpeljana zelo uspešno, za razvojni preboj pa so potrebne nekatere korenite spremembe.
Dr. Matevž Tomšič je simpozij uvedel z besedami, da so okrogle obletnice priložnost za to, da se ozremo na prehojeno pot, da analiziramo dosežene cilje in tudi zamujene priložnosti. Nastanek samostojne države je po mnenju Tomšiča verjetno najpomembnejši dogodek v zgodovini Slovencev in od tega dogodka je lani preteklo trideset let, kar je po njegovi oceni dovolj velika časovna distanca za sistematično refleksijo tega, kaj se je dogajalo na različnih področjih, in predvsem tega, kakšni sta slovenska država in družba danes. Na simpoziju, ki je deloma potekal na daljavo in na katerem so svoje poglede na različne vidike države in družbe, od pravne države, lokalne samouprave, sprave do medijev in tudi prihodnosti Slovenije v EU, predstavili različni govorci, med njimi tudi Andreja Valič Zver z Inštituta dr. Jožeta Pučnika, evropski poslanec Milan Zver ter ekonomist Rado Pezdir. Ob simpoziju je nastal tudi zbornik.
Slovenci smo živeli v najhujši obliki totalitarizmov 20. stoletja – v komunizmu
Glede na to, da smo Slovenci živeli v najhujšem od treh totalitarizmov dvajsetega stoletja, v komunizmu, Valič Zverova opozarja, da je za uspeh s pravnega procesa potrebno delovanje na številnih področjih, kot so politika, ekonomija, pravosodje, izobraževanje in kultura. Z gospodarskega vidika je Slovenija po mnenju dr. Rada Pezdirja v zadnjih dveh desetletjih in pol izredno napredovala, je pa ključno za uspeh po njegovem mnenju delovanje institucij.
“Lahko rečemo, da je bila osamosvojitev Slovenije izpeljana zelo uspešno in da je Slovenija hitro postala članica evroatlantskih integracij. Po nekaterih kazalnikih se uvrščamo na vrh svetovnih lestvic, pa vendar večina ljudi s stanjem v slovenski družbi ni najbolj zadovoljna,” je ugotavljal Tomšič.
Korenite sistemske spremembe so potrebne za napredek
Simpozij se je zaključil po predstavljenih prispevkih, Tomšič pa je ob tem dodal, da je sistemska transformacija še vedno nedokončan proces. Slovenija ima po njegovem mnenju velik potencial, da postane dolgoročna zgodba o uspehu, prav tako ima možnosti za razvojni preboj, vendar ob tem ugotavlja tudi, da obstaja “kar nekaj ovir, tako sistemske narave kot v smislu določenih mentalnih vzorcev”. Zato so korenite sistemske reforme na nekaterih področjih zelo nujne, je sklenil.
Udeležence simpozija je nagovoril tudi podpredsednik državnega sveta Matjaž Švagan, ki je pozval k medsebojnemu sodelovanju brez izključevanj. “Delitev ni rešitev, je razdiralna in škodljiva, je hujša kot virus in ne vodi nikamor,” je posvaril ob spominjanju na Janeza Drnovška. “Nas mlade je učil, da so najbolj pomembni medčloveški odnosi in medčloveško sodelovanje,” je dejal in dodal, da bi se njegovih besed morali večkrat spomniti in se držati njegove začrtane poti.
Tanja Brkić