Evro je bil kot knjižna valuta uveden leta 1999, leta 2002 pa so ga namesto svojih nacionalnih valut uvedle Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Šlo je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini.
Skupna evropska valuta je ime evro dobila leta 1995 na vrhu EU v Madridu. Navdih za evrski simbol je bila grška črka epsilon. Ta se razlaga tudi kot simbol za prvo črko imena Evropa v latinici, pri čemer vzporedni črti ponazarjata stabilnost.
Slovenija si je čimprejšnjo uvedbo evra zadala ob vstopu v EU 1. maja 2004. Da je to lahko storila, je morala izpolniti vrsto pogojev, predvsem je morala znižati inflacijo na evropsko raven in voditi varčno javnofinančno politiko.
Slovenija je evro z letom 2007 prevzela kot prva od držav, ki so se maja 2004 pridružile EU in postala 13. članica EU s skupno valuto. Evro je zamenjal nacionalno valuto tolar. Menjava se je izvršila v razmerju 239,640 tolarja za evro.
Evro so za Slovenijo uvedli na Cipru, Malti, Slovaškem, v Estoniji, Latviji in Litvi. Evrsko območje tako danes šteje 19 članic. Evro je denarna enota še v Andori, San Marinu, Vatikanu in Monaku, poleg tega tudi v Črni gori in na Kosovu.
Evrska gotovina je z letom 2002 prišla v obtok v podobi bankovcev sedmih različnih vrednosti (pet, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov) in kovancev osmih vrednosti (en in dva evra ter za en, dva, pet, 10, 20 in 50 centov). Evrski bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.
Od sredine leta 2013 do sredine 2019 so v obtok dajali nove bankovce iz serije Evropa, pri čemer pa ni več bankovca za 500 evrov, ki so ga prenehali tiskati.
Evro upravlja Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu in Evrosistem, sestavljen iz centralnih bank držav evrskega območja. ECB v območju z evrom skrbi za stabilnost cen. Sredi leta 2021 je prevetrila strategijo denarne politike, po kateri je inflacijski cilj dveodstotna inflacija v srednjeročnem obdobju.
ECB je nedavno napovedala, da bo do leta 2024 prenovila oblikovno podobo evrskih bankovcev. Cilj je, da bi bankovci postali bolj povezani z Evropejci. "Po 20 letih je čas, da prenovimo podobo svojih bankovcev in jo približamo Evropejcem vseh starosti in družbenih skupin," je dejala predsednica ECB Christine Lagarde.
Nova podoba
Evrski bankovci bodo s pomočjo javnosti dobili novo podobo, pri čemer upajo uradniki, da se bodo državljani počutili bližje enotni valuti. Toda avstrijski umetnik Robert Kalina, ki stoji za originalnimi bankovci, se boji, da bi preoblikovanje lahko sprožilo nacionalna rivalstva, čemur se je prvič poskušal izogniti z nevtralnimi ilustracijami.
V začetku tega meseca je ECB dejala, da so bankovci pripravljeni za preobrazbo in napovedala načrtovanje in posvetovalni postopek, odločitev pa se pričakuje leta 2024.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.