Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok. Bolezen se navadno pojavi nenadno s povišano temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. V najhujših primerih se stanje slabša iz ure v uro. Čeprav se je z uporabo antibiotikov smrtnost obolelih znižala, ta ostaja precej visoka, in sicer je okužba usodna za osem do 15 odstotkov obolelih. Dovzetnost za okužbo je sicer nizka in s starostjo pada.
V nedeljo je v Novem mestu zaradi okužbe z meningokokom umrl osnovnošolec. Pred tem smo o podobni nenadni smrti moškega zaradi invazivne okužbe poročali decembra lani.
Meningokokni meningitis je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gram-negativna bakterija Neisseria Meningitidis (oziroma meningokok). Bakterijo nekateri ljudje nosijo v sluznici nosno-žrelnega predela. Ti posamezniki lahko postanejo prenašalci invazivne bakterije, sami pa po navadi ne zbolijo. Dovzetnost za okužbo je večja pri ljudeh, ki imajo okrnjeno imunsko stanje – posebej tisti, ki imajo pomanjkanje komplementa, in osebe brez vranice.
Meningokok ima v svojem telesu 2 odstotka otrok mlajših od pet let, v starostni skupini od 15 do 19 let, pa ga ima 25 odstotkov mladostnikov.
Kako se okužba širi?
Bakterija se širi kapljično, predvsem s kihanjem in kašljanjem ter lahko prepotujejo razdaljo do enega metra. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki iz bolnikovih ust ali nosu, na primer ob uporabi istega pribora in kozarcev ali pa osebe, ki so spale v istem prostoru, zdravstveno osebje, otroci v šoli in vrtcu, osebe, ki so se z bolnikom poljubljal ipd. Tveganje za prenos okužbe je zelo majhno zunaj ožjega družinskega okolja.
Od okužbe do izbruha bolezni po navadi potečeta od dva do 10 dni, najpogosteje tri do štiri dni. V tem času meningokoki prodrejo v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje, zapišejo na NIJZ.
Kakšni so simptomi in kako poteka zdravljenje?
Bolezen se po navadi začne zelo naglo. Stanje se že le v nekaj urah močno poslabša. Temperatura se hitro dvigne tudi nad 39 stopinj, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Značilen je tudi kožni izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev.
Posebno huda oblika je meningokokna sepsa (zastrupitev v krvi), ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje pa se iz ure v uro slabša.
Ključna je čimprejšnja prepoznava simptomov in takojšnja obravnava bolnika, saj je obolenje resno in zahteva ustrezno antibiotično zdravljenje. V večini primerov zdravljenje poteka v bolnici.
Uporaba antibiotikov znižala smrtnost
Meningokoke v nosno-žrelnem prostoru običajno uničimo že v prvih 24 urah po uvedbi antibiotičnega zdravljenja.
Kljub hitremu antibiotičnemu zdravljenju lahko bolezen poteka zelo hitro in je za bolnika usodna. Smrtnost se je z uporabo antibiotikov zmanjšala, vendar pa še vedno ostaja precej visoka, in sicer se okužba v osmih do 15 odstotkih konča s smrtnim izidom.
Dovzetnost za bolezen je sicer nizka in pada s starostjo, nanjo pa so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.
Proti bolezni (povzročeni z določenimi skupinami meningokoka) se lahko zaščitimo s cepljenjem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje