»Desnica se je takoj po osamosvojitvi začela boriti izključno za oblast«

Eden od avtorjev slovenske ustave, filozof Tine Hribar, pravi, da se ustave ne izpolnjuje, kot bi se jo moralo

Eden od avtorjev slovenske ustave, filozof Tine Hribar, pravi, da je bila decembra 1991 v skupščini sprejeta ustava, ki je bila v kar nekaj delih drugačna od tiste, oblikovane v Podvinu. A slednje se mu ne zdi toliko problematično, kot to, da se ustave ne izpolnjuje, kot bi se jo moralo. Je pa ponosen, da smo Slovenci dobili lastno državo.

Hribar je bil namreč del skupine strokovnjakov, ki je poleti 1990 na gradu Podvin po naročilu ustavne komisije takratne slovenske skupščine pripravila osnutek ustave. V skupini je sodeloval kljub temu, da po izobrazbi ni pravnik, kor pravi, predvsem zato, ker se del ustave nanaša na etiko. Kot tak je bil zadolžen za preambulo, ustavno prisego in še nekaj drugih stvari.

Ob pripravi osnutka ustave so po njegovih besedah načrtovali, da bosta zadnja dva člena že vsebovala izjavo o osamosvojitvi, a se je potem sprejemanje ustave v sami skupščini zavleklo do decembra 1991 zaradi česar je bila za samo osamosvojitev pripravljena temeljna listina o samostojnosti in neodvisnosti.

V procesu sprejema v skupščini je bil osnutek iz Podvina v kar nekaj delih spremenjen, med drugim sta iz preambule izpadli dikciji o "svetosti življenja" in "človekovem dostojanstvu". "Proti temu so namreč protestirali tako Cerkev kot pripadniki skrajne levice. Slednji so mislili, da gre pri dikciji za religiozno zadevo, čeprav gre za svetovni etos, Cerkev pa je imela dikcijo za svojo in jo je motilo, ker v njo posega nekdo drug," je dejal za STA.

Ob pripravi osnutka ustave so po njegovih besedah načrtovali, da bosta zadnja dva člena že vsebovala izjavo o osamosvojitvi, a se je potem sprejemanje ustave v sami skupščini zavleklo do decembra 1991 zaradi česar je bila za samo osamosvojitev pripravljena temeljna listina o samostojnosti in neodvisnosti.

Ne glede na vse je ponosen, da smo Slovenci dobili svojo državo in se z njo iz naroda spremenili v nacijo. Narodov je namreč na svetu več kot 5000, v Združenih narodih pa so le tisti, ki imajo svojo državo: "S tem, ko smo se osamosvojili, smo torej prišli med elito, slovenski jezik pa je postal eden od svetovnih jezikov."

Razočaran pa je, da se ustave danes ne spoštuje in izpolnjuje, kot bi bilo treba. "Posebej politična desnica se je takoj po osamosvojitvi začela boriti izključno za oblast in je rušila vse demokratične in etične vrednote," pravi. Kritičen pa je tudi do politične levice, "ki je pri tem veliko sokriva".

Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991. Osnutek besedila je oblikovala skupina strokovnjakov, ki jo je vodil poznejši ustavni sodnik Peter Jambrek, v njej pa so bili še današnji zaslužni profesor na pravni fakulteti Franc Grad, Hribar ter poznejši ustavni sodniki Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič in Lojze Ude. V skupini je bil tudi Miro Cerar kot njen strokovni tajnik.