Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Če želimo, da zdravstvena reforma uspe, mora biti ta takšna, ki jo bo podpirala celotna vladna koalicija," je ob obisku Splošne bolnišnice Celje dejal predsednik vlade Golob in poudaril, da smo prišli do točke, kjer politična preigravanja, kdo je za in kdo proti, niso več mogoča.

"Mi bomo dali rešitve na mizo in iskali konsenz, kdor bo želel, se bo pridružil, kdor se ne bo želel, je to njegova stvar," je dejal Golob.

Možnost aneksa h koalicijski pogodbi, v kateri bi koalicijski partnerji zapisali konkretne rešitve, se je sicer omenjala že v zadnjih dneh, kot kaže, pa ta možnost postaja vse realnejša.

"Ker si želimo, da za reformo stojimo vsi koalicijski partnerji, ne samo predsednik in minister, bomo na podlagi razprave oblikovali tudi aneks h koalicijski pogodbi," je danes napovedal Golob. Pričakuje, da bodo tega podpisali tudi vsi koalicijski poslanci, zato da "vemo, da smo v tem čolnu vsi skupaj", je poudaril.

S tem namenom je po njegovih besedah sklican tudi sredni vrh koalicije na Brdu pri Kranju, na katerem bodo sicer koalicijski partnerji pozornost namenili tudi izhodiščem za davčno, pokojninsko in šolsko reformo ter reformo plačnega sistema v javnem sektorju, na dnevnem redu bo tudi stanovanjska politika.

Osrednja tema bo zdravstvo

Osrednja tema koalicijskega vrha bo po pričakovanjih zdravstvo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal predstavitev dokumenta o trenutnem stanju v zdravstvenem sistemu, ki bo podlaga za zdravstveno reformo. Ta bo po zagotovilih ministra zaživela s prihodnjim letom.

Pripravo reforme bo koordiniral Golob, in ne Bešič Loredan. Golob bo namreč koordiniral delo medresorske delovne skupine za zdravstvo, ki bo bedela nad pripravo zdravstvene reforme in je delo začela v petek. V njej bodo med drugim ministri za zdravje, finance in javno upravo.

Kot je pojasnil Golob, bo pod njegovim okriljem deloval tudi strateški svet za zdravstvo. Sestavljen bo iz neodvisnih strokovnjakov, dobrih poznavalcev zdravstva, je napovedal.

Dosedanji strateški svet, ki je deloval pri ministrstvu za zdravje, bo po besedah Bešiča Loredana po ustanovitvi novega ukinjen, večina članov sveta pa bo imenovanih v nov svet, ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj. Ta bo, tako minister, tisti, ki bo tako njemu kot premierju nastavil ogledalo, saj "pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti".

"Meni se zdi prav to, da v pripravo reforme vključujemo res čim širši nabor neodvisnih strokovnjakov, najboljše zagotovilo, da bo ta reforma zajela vse tisto, kar potrebuje, in da so naše možnosti za uspeh največje," je dejal Golob.

Kdo oblikuje zdravstveno politiko?

Golob podpira ministra za zdravje

Kot je poročal novinar TV Slovenija Gregor Drnovšek, so sicer zaostrene razmere v zdravstvu vedno večja preizkušnja za ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Po njegovem opravičilu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću zaradi dolgih vrst čakajočih pred ZD-jem Bežigrad in po tem, ko je predsednik vlade prevzel vajeti delovne skupine za reformo zdravstva, se postavlja vprašanje, ali minister sploh še oblikuje in vodi zdravstveno politiko.

"Tukaj stojiva z roko v roki ... Polna podpora, tu sva zato, da si pomagava, on z znanjem pomaga meni, jaz njemu s politično podporo," je premier Golob znova izrazil polno podporo svojemu ministru za zdravje.

Prenova celjske bolnišnice

V Celju so končali prvo etapo nadomestne gradnje celjske bolnišnice. Od podpisu pogodbe z ministrstvom za zdravje je cena gradnje znašala 24 milijonov evrov, končna vrednost pa še ni znana.

Kot je napovedal premier Robert Golob, bo vlada naredila vse, da se naslednji dve fazi nadomestne gradnje izpeljeta po načrtih. Morda pa sledi še kakšna.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da je celjska bolnišnica med epidemijo s covidom-19 odigrala pomembno vlogo v celjski regiji, in opozoril, da nas na področju zdravstva čakajo izzivi, ki niso majhni. Naloga ministrstva je, da se mit o tem, da se v zdravstvu nič ne da narediti, razbije, je opomnil.

Vodstvo celjske bolnišnice je pozval, da od ministrstva zahteva denar za nadaljnji razvoj bolnišnice. "Samo solidarnost nas bo pripeljala do javnega zdravstva v korist bolnikov," je še dejal minister. Vršilec dolžnosti direktorja celjske bolnišnice Dragan Kovačić je povedal, da je novogradnja vitalen projekt za zagotavljanje nemotene zdravstvene oskrbe prebivalcev Celja in okolice za naslednjih 100 oz. 150 let. V sodobno urejenih prostorih bodo lahko njihovim bolnikom ponudili več zdravstvenih storitev, mogoč bo razvoj novih zdravstvenih metod in novih vej medicine, ki jih celjska regija doslej ni poznala.

Z zaključkom celotnega projekta nadomestne novogradnje bo Celje dobilo dokončno modernizirano in po sodobnih načelih oblikovano bolnišnico, ki se bo lahko kosala z drugimi podobnimi centri na evropski ravni in še naprej igrala vlogo regijskega garanta zdravstvene oskrbe bolnikov na sekundarni ravni kot tudi veznega člena med ljubljanskim in mariborskim kliničnim centrom, s katerima bo sestavljala hrbtenico slovenskega bolnišničnega sistema, je pojasnil Kovačić.

Trenutno kar polovica bolnišničnih oddelkov zdravstveno dejavnost izvaja v starih stavbah, od katerih je najstarejša iz leta 1887. Projekt je razdeljen na več faz. V uporabo so danes predali prvo etapo nadomestne novogradnje, ki je zajemala dozidavo in nadzidavo obstoječe stavbe Urgentnega centra Celje do tretje podaljšane gradbene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta s pristajalno ploščo premera 28,5 metra, njena nosilnost pa je devet ton. V novih prostorih so na začetku letošnjega leta začele delovati dnevna bolnišnica in anesteziološke ambulante.