»Ti ukrepi so ključnega pomena za reševanje podnebne krize«

Učinki podnebno-energetskih politik na družbo

Podnebno-energetske politike in ukrepi imajo veliko pozitivnih učinkov na družbo in okolje, je pa treba upoštevati, da vplivajo tudi na prerazporeditev stroškov in koristi med različnimi družbenimi skupinami. To lahko privede do povečanja neenakosti v družbi, opozarja nevladna organizacija Focus.

Kot so danes sporočili iz društva za sonaraven razvoj Focus, so pripravili analizo negativnih družbenih učinkov evropskih podnebnih in energetskih ukrepov, s katero želijo prispevati h konstruktivni razpravi o strategijah, ki so potrebne za ublažitev negativnih vplivov predvsem za ranljive skupine prebivalstva.

Poročilo se posebej posveča ženskam, "saj raziskave in izkušnje kažejo, da so te med oblikovanjem in izvajanjem ukrepov proti podnebnim spremembam ter za pravičen in zelen energetski prehod pogosto v deprivilegiranem položaju".

Analiza poudarja, da imajo podnebno-energetske politike in ukrepi zelo veliko pozitivnih vplivov na družbo in okolje. "Ti ukrepi so ključnega pomena za reševanje podnebne krize, zato je nujno, da jih v čim bolj ambicioznem obsegu sprejmemo čim prej," pravijo v Focusu.

Pozitivni učinki po navedbah organizacije zajemajo vse od ustvarjanja novih delovnih mest, zmanjšanja negativnih vplivov na zdravje do nižjih računov za energijo zaradi povečanja energetske učinkovitosti ali rabe obnovljivih virov energije.

"Zanemarjanje morebitnih negativnih družbenih učinkov lahko privede ne samo do manj učinkovitih podnebnih politik, pač pa tudi do povečane neenakosti v družbi in nasprotovanja nizkoogljičnemu prehodu s strani prebivalk in prebivalcev."

Lidija Živčič,
društvo za sonaraven razvoj Focus

"Podnebno-energetske politike in ukrepi so nujni, da se izognemo podnebnemu zlomu, ki bi s seboj prinesel še bistveno večje nezaželene družbene vplive: od škode na infrastrukturi do povečane ranljivosti gospodinjstev zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov," pravi ena od avtoric analize Lidija Živčič iz Focusa.

Opozarja, da lahko napredne podnebno-energetske politike vplivajo na prerazporeditev stroškov in koristi med različnimi družbenimi skupinami. "Zanemarjanje morebitnih negativnih družbenih učinkov lahko privede ne samo do manj učinkovitih podnebnih politik, pač pa tudi do povečane neenakosti v družbi in nasprotovanja nizkoogljičnemu prehodu s strani prebivalk in prebivalcev," pravi in dodaja, da so za ublažitev negativnih vplivov predvsem za ranljive skupine prebivalstva potrebne dobro zasnovane strategije.

Kljub temu, da Slovenija velja za eno od najmanj dohodkovno razslojenih držav EU, se neenakost porazdelitve dohodka med gospodinjstvi povečuje, s poudarili v Focusu in spomnili na visoko inflacijo, predvsem cen energije, in podatke ministrstva za finance, da je leta 2019 skoraj 80 odstotkov vseh davčnih zavezancev prejemalo plačo, ki je bila nižja ali enaka od povprečne plače.

"Izjemnega pomena je, da tako pri oblikovanju podnebno-energetskih smernic v Bruslju, kot tudi pri prenosu teh ukrepov v slovenski pravni red, veliko pozornosti posvetimo temu, da učinkovito blažimo nezaželene družbene učinke. Možnosti za blaženje nezaželenih družbenih učinkov je veliko, le odločevalci se jih morajo zavedati in jih vključiti v oblikovanje ukrepov."

Focus,
društvo za sonaraven razvoj

Izpostavili so, da se tudi v Sloveniji soočamo z izzivom energetske revščine - situacije, ko si gospodinjstvo ne more oz. si zelo težko zagotavlja vse osnovne energetske potrebe. Poskusni izračuni Statističnega urada RS kažejo, da je imelo v Sloveniji v letu 2018 okoli 35.000 gospodinjstev nižji dohodek od praga tveganja revščine, hkrati pa so imeli nadpovprečno visoke izdatke za energijo.

To pomeni, da je v Sloveniji velik del prebivalstva, ki bi ga lahko neprimerno oblikovani podnebno-energetski ukrepi prizadeli. "Izjemnega pomena je, da tako pri oblikovanju podnebno-energetskih smernic v Bruslju, kot tudi pri prenosu teh ukrepov v slovenski pravni red, veliko pozornosti posvetimo temu, da učinkovito blažimo nezaželene družbene učinke. Možnosti za blaženje nezaželenih družbenih učinkov je veliko, le odločevalci se jih morajo zavedati in jih vključiti v oblikovanje ukrepov," pravijo v Focusu in dodajajo, da je treba pozornost še posebej nameniti vlogi žensk, saj jih trenutno predlagani podnebno-energetski ukrepi pogosto postavljajo v slabši položaj kot moške.