Z raziskavo so želeli ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo covida-19. Ugotavljali so tudi, kako se ljudje z njo spoprijemajo in katere vire psihosocialne podpore si še želijo ter za katero menijo, da bi jim pomagala pri spoprijemanju s stisko, so namene raziskave povzeli na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ugotovitve so pokazale, da udeleženci v povprečju doživljajo srednje intenzivno duševno stisko, s katero se srednje uspešno spoprijemajo. Najbolje stisko obvladujejo tisti, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu, najslabše pa tisti, ki delujejo v gospodarstvu.

Poleg že omejenih, v povprečju največkrat izraženih skrbi, pa so pri udeležencih v povprečju ostale skrbi oz. težave izražene manj kot srednje. Pod kategorijo drugo, kar jih skrbi, a ni bilo omenjeno, pa so najpogosteje navajali politično dogajanje, neprijetna čustva ob omejitvah in pomanjkanje stikov.

Izsledki raziskave so še pokazali, da je pred epidemijo nasilje v družini oz. partnerskem odnosu doživljalo 1,9 odstotka udeležencev, med epidemijo pa je nasilje poraslo na 2,9 odstotka. Do porasta nasilja pa je, kot so še navedli na NIJZ, prišlo tudi na delovnem mestu.

Poslabšanje psihofizičnega počutja se je pri udeležencih najpogosteje kazalo pri bolečinah v hrbtu in glavobolih. Najpogostejši simptomi depresije, ki jih doživljajo, pa so utrujenost, težave s spanjem in pomanjkanje energije. Pri tem so še ugotovili, da se “največ simptomov depresije kaže pri udeležencih, zaposlenih v gospodarstvu, najmanj pa v socialnem varstvu”.

Večina udeležencev je poročala tudi o tem, da med epidemijo ne potrebujejo psihološke podpore. Med tistimi, ki pa so menili, da podporo potrebujejo, pa večji delež zaradi težav z dostopnostjo, občutka obvladanja situacije in pomanjkanja časa, pomoči ni poiskalo.

Raziskava, ki je potekala med novembrom in januarjem, je del akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, katerega nosilec je NIJZ. Koordiniralo jo je Društvo psihologov Slovenije, pri njeni izvedbi pa sta sodelovali tudi ljubljanska in primorska univerza.

Podatke so zbirali s spletnim vprašalnikom in ob tem opozorili, da vzorec za celotno prebivalstvo ni reprezentativen, saj v raziskavi prevladujejo ženske, višje izobraženi, le majhen delež udeležencev pa je starejši od 65 let. V raziskavi je sodelovalo 3556 udeležencev.