Nepremičnine

Kaj storiti, da bo naslednje zime ogrevanje cenejše

Pet let je dovolj dolgo obdobje za sprejetje in uresničenje ambiciozne odločitve, da maksimalno povečamo energijsko učinkovitost bivališča

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
28.03.2022 08:15
Čas branja: 9 min

Cene energentov in s tem tudi ogrevanja so dobesedno poletele v nebo. O tem, kaj lahko za nižje zneske na položnicah naredimo takoj, kaj v letu dni in kaj v petih letih, smo povprašali dva energetska svetovalca. Matjaž Valenčič, strokovni vodja zavoda ZaEnSvet, in Bojan Žnidaršič, ki vodi svoje Energetsko svetovanje, predstavljata dva podobna, a vendarle različna zorna kota.

Na vse stroške, tudi na strošek energije, lahko vplivate

»Znižanje stroškov ogrevanja ni odvisno le od cen energentov,« pravi Valenčič. Strošek ogrevanja je sestavljen iz stroška za opremo, za vzdrževanje in za nakup energentov. Zato je treba iskati najcenejšo kombinacijo, ne pa najnižjih posameznih postavk. Pri tem je treba upoštevati naslednja vodila:

  • ne upoštevajte le stroška ogrevalne naprave, ampak celotno opremo, tudi drvarnico in kurilnico, upoštevati pa je treba tudi pričakovano uporabno dobo opreme;
  • upoštevati je treba vse stroške vzdrževanja;
  • strošek nakupa energenta ni le funkcija cene energentov, odvisen je tudi od izkoristka naprave in od porabljene količine;
  • ceno energenta določa dobavitelj, sami pa izbirate dobavitelja in energent;
  • izkoristek pretvorbe goriva oziroma učinkovitega delovanja naprave neposredno vpliva na strošek energije – ogrevalne naprave z nizkim izkoristkom zahtevajo več energenta;
  • porabljena količina energenta sorazmerno vpliva na ceno njegove nabave – če porabite manj, bo tudi strošek nabave nižji.

Del stroškov ogrevanja je fiksen, del pa lahko spremenimo

»Ogrevanje je osebna zadeva. Kdor prisega na kurjenje lesa, bo ostal pri lesu. Nekdo drug pa želi samo pritisniti na tipko za vklop,« pravi Bojan Žnidaršič.

»Ko govorimo o strošku ogrevanja, se je treba zavedati, da ne gre samo za ogrevanje prostorov, ampak tudi za ogrevanje sanitarne vode,« nadaljuje. Tega ne moremo znižati, za osebno higieno je pač treba poskrbeti. Na strošek za ogrevanje prostorov pa lahko vplivamo. Primerjajmo le, kako malo energije je potrebne za ogrevanje pasivne hiše in kako veliko energije je potrebne za ogrevanje klasične hiše.

Če so potrebe po toploti majhne, je za ogrevanje potrebno malo energije

»Tudi če je energent drag, ga ne bomo potrebovali veliko in strošek ogrevanja bo nižji,« razloži Žnidaršič. Potrebe po toploti so odvisne od debeline in neprekinjenosti toplotnega ovoja stavbe. Toplotni ovoj torej določa izbor energenta in izbor ogrevalnega sistema. Znotraj tega pa je jasno, da stroškovno optimiziramo celoten sklop: strošek za ogrevalno napravo vključno s kurilnico, stroške obratovanja, stroške vzdrževanja in strošek energenta.

Širok razpon cen energentov

»Ni odveč,« pravi Žnidaršič, »da se zavedamo tudi velikega razpona cen energentov.« Za proizvodnjo kilovatne ure odštejemo najmanj pri sekancih, polenih in toplotnih črpalkah. Stane nas od 3,5 do štiri cente. Sledi zemeljski plin, kjer enota stane osem centov. Utekočinjeni naftni plin in elektrika sta najdražja, za enoto bomo plačali od 18 do 19 centov.

Kako lahko stroške ogrevanja znižamo takoj

»S spremembo bivalnih navad lahko zmanjšate porabo energije in hkrati znižate strošek ogrevanja do 20 odstotkov,« pravi Valenčič. Žnidaršič pa našteje možne ukrepe, s katerimi se stroški ogrevanja lahko nekoliko znižajo takoj:
  • znižamo temperaturo v prostorih in oblečemo dodaten sloj obleke;
  • zatesnimo okna in vhodna vrata;
  • vgradimo termostatske ventile na radiatorje;
  • toplotno izoliramo cevi v kurilnici;
  • zvišamo izkoristek ogrevalne naprave.

S katerimi ukrepi lahko stroške ogrevanja znižate v letu dni

Valenčičev nasvet je »poiskati zapravljivce in jih zamenjati. Prej se boste znebili zapravljivcev, prej bo nehal denar odtekati.« Kot primer navede staro, a še delujočo hladilno skrinjo, ki lahko v letu dni porabi več električne energije, kot bi stal nakup nove, učinkovite.

»V letu dni je treba proučiti delovanje stavbe in definirati, kaj je z njo narobe,« svetuje Žnidaršič. Če težave niso jasno opredeljene, reševanje ne bo ciljno usmerjeno in tudi ne bo imelo želenega učinka. Zato je poleg vzpostavitve energetskega knjigovodstva smiselno:

  • pozimi opraviti termografski pregled stavbe in ugotoviti mesta toplotnih mostov;
  • opraviti preizkus zrakotesnosti in poiskati netesna mesta v ovoju za takojšnje ali poznejše tesnjenje;
  • opazovati pojav plesni, ki je lahko znamenje toplotnih mostov;
  • preveriti, ali kje nastaja škoda zaradi vlage (mehurjenje ometov, zamakanje);
  • preprečiti možnost zamakanja s strehe (uvesti redno pregledovanje in čiščenje žlebov in peskolovov).

Poleg tega svetuje izvedbo delnih, manj dragih, a učinkovitih izboljšav toplotnega ovoja. To so lahko obnova tesnil oken in vhodnih vrat ter toplotna izolacija stropa proti hladni podstrehi (vložek se povrne v dveh letih), balkonov in previsov, stropa in notranje strani zunanjih sten v hladni kleti in starih roletnih omaric.

Kaj opraviti v naslednji petletki

Po Valenčiču je pet let dovolj dolgo obdobje za sprejetje in uresničenje ambiciozne odločitve, da maksimalno povečamo energijsko učinkovitost bivališča. Po identifikaciji težav je treba pridobiti projekt celovite prenove, sestaviti finančno konstrukcijo in stavbo prenoviti. Cilji so: dvig kakovosti bivanja, znižanje stroškov in zmanjšanje rabe energije. Torej na bolje, na ceneje in na bolj učinkovito.

Zmanjšajte rabo energije vsaj za desetkrat

Valenčič gre tu še korak naprej in se sprašuje, zakaj bi bil cilj le cenejše ogrevanje, če je ogrevanje lahko zastonj. »Skoraj ničenergijska stavba (SNES), kakršne morajo biti odslej vse nove ali prenovljene stavbe, potrebuje le malo energije iz bližnje okolice,« pove. »Elektriko vam da samooskrbna sončna elektrarna na strehi, toploto sonce skozi okna, odpadno toploto prezračevanja porabite za ogrevanje stavbe in segrevanje vode, z rabo sive vode pa zmanjšate rabo pitne vode in razbremenite čistilno napravo.«

Celovita energetska prenova s poudarkom na dobri izvedbi

Tudi Žnidaršič predlaga, da v petletnem obdobju na temelju izsledkov termografije, testa zrakotesnosti, energetskega knjigovodstva in ugotovitev o težavah s stavbo poleg drugih ukrepov celovito prenovimo ovoj stavbe ter prilagodimo sistem ogrevanja z izbiro energenta vred. Pri toplotnem ovoju posebej poudarja, da je poleg njegove debeline pomembno predvsem, da je neprekinjen.

Materiale je treba uporabiti in vgraditi pravilno

To pa je odvisno od pravilne vgradnje zunanjega stavbnega pohištva. »Tesna so vsa okna, naj bodo lesena, iz aluminija ali plastična,« pove. »Tesnost oken in vrat je rešena že v tovarni. Pomembno je, da jih zrakotesno vgradimo po načelu RAL-­montaže ter da okenske police in zunanja senčila vgradimo brez toplotnih mostov oziroma da jih vsaj minimiziramo.«

V petih letih bi torej na podlagi projekta energetske prenove morali izvesti naslednje ukrepe:

  • obnova ali zamenjava oken, zunanjih senčil in zunanjih vrat;
  • toplotna izolacija fasade;
  • toplotna izolacija tal hladne podstrehe ali stropa podstrešnega stanovanja;
  • vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo odpadne toplote zraka;
  • smiselna prenova ogrevalnega sistema;
  • vgradnja in zagon domače sončne elektrarne;
  • izraba deževnice za splakovanje stranišč in zalivanje vrta;
  • izkoriščanje bivanjskega, prehrambnega in energetskega potenciala parcele.

V razmislek, ki lahko koristi

Od primera do primera pa Žnidaršič priporoča razmislek tudi o teh ukrepih:
  • zagotovitev brezplačnega pasivnega ogrevanja z izdelavo zimskega vrta;
  • vgradnja sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode poleti v stavbah, ki kot energent uporabljajo kurilno olje – štiričlanska družina za te potrebe v letnem času porabi od 300 do 500 litrov kurilnega olja, kar pomeni, da se naložba povrne v šestih ali sedmih letih;
  • ob izvedbi novega toplotnega ovoja je dobro razširiti tudi telekomunikacijske in druge razvode instalacij, da bodo že vnaprej prilagojene morebitnim novim potrebam, kot je ureditev domače pisarne, dostopa do interneta, kjer ga doslej ni, in podobno.

Zakaj bi iskali samo prihranke, če lahko iščete zaslužek?

Najlepše pa Valenčič prihrani za konec: »Pripravite se na pametna omrežja in prilagodljiv tarifni obračun za elektriko. Ob skrbni rabi boste imeli dovolj lastne elektrike tudi za pogon avtomobila in za prodajo. Namesto o znižanju stroškov razmislite o ustvarjanju dohodka. Razmišljajte zunaj okvirjev.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Kako brez stresa do sončne elektrarne?

Ste vlogo za postavitev in priklop vaše sončne elektrarne že oddali in morda celo tudi pridobili soglasje? Ali pa o samooskrbi z...

Moje finance
Nakup
Kaj je dobra alternativa plinu pri ogrevanju stanovanja?
Moje finance
Pameten nakupMaja Virant Kaj je dobra alternativa plinu pri ogrevanju stanovanja?

Preverili smo, s čim bi lahko zamenjali individualni plinski kotel v večstanovanjski stavbi.

Moje finance
Razno
Bi se lahko ogrevali z iztrebki, pšenico in koruzo?
Moje finance
RaznoMaja Virant Bi se lahko ogrevali z iztrebki, pšenico in koruzo?

V času višjih cen energentov razmišljamo o cenejših alternativah. Tudi o takšnih, na katere večina ne pomisli na prvo žogo.

FINANCE
Nepremičnine
Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več
PRO
Nepremičnine
GRADNJA IN BIVANJE
NepremičnineFinance PRO Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več (PRO)

Odgovor boste našli v tiskani tematski izdaji Gradnja in bivanje, ki si jo lahko na spletu preberete tudi v formatu PDF.

FINANCE
Nepremičnine
Subvencije Eko sklada: kaj vse je na voljo za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb
Nepremičnine
NepremičnineNataša Jančar Subvencije Eko sklada: kaj vse je na voljo za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb 1

Obljubljenih dodatnih subvencij za sončne elektrarne še ni na obzorju, dva razpisa zaprta, za druge subvencije pa je za zdaj denarja dovolj – pregledali smo ponudbo

FINANCE
Okolje & energija
Jeseničani na zboru občanov potrdili zahteve civilne iniciative glede ogrevanja
Okolje & energija
Okolje & energijaSTA Jeseničani na zboru občanov potrdili zahteve civilne iniciative glede ogrevanja 2

Jeseničani so na današnjem zboru občanov izglasovali vse predloge in zahteve, ki jih je zaradi problematike podražitve ogrevanja podala civilna iniciativa. Med zahtevami sta tudi prekinitev koncesijske pogodbe in zamenjava koncesionarja. Občinska uprava bo izglasovane sklepe preučila in nanje argumentirano odgovorila.

FINANCE
Subvencije
Spet na voljo subvencije za toplotne črpalke, nova okna, fasado. Kaj je novega glede prijav
Subvencije
SubvencijeTeja Grapulin Spet na voljo subvencije za toplotne črpalke, nova okna, fasado. Kaj je novega glede prijav

Za zamenjavo starih kurilnih naprav je razpisanih 16 milijonov evrov

FINANCE
Okolje & energija
(video) Po prenovi stavbe potrebujejo 65 odstotkov manj toplote
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar (video) Po prenovi stavbe potrebujejo 65 odstotkov manj toplote

V podjetju Lumar IG so energetsko sanirali poslovno stavbo in jo tudi notranje preuredili.