Ker je v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik (PIP) v Novem mestu prostora za vse potrebe mladih podjetnikov in inovatorjev premalo, predvsem pa, ker imajo na Dolenjskem podjetja veliko lakoto po inženirskem kadru, načrtujejo gradnjo Znanstveno-tehnološkega parka Dolenjske.
Kot je pojasnil Franci Bratkovič, direktor Razvojnega centra Novo mesto (RC), pod okriljem katerega deluje tudi Podjetniški inkubator Podbreznik (PIP), bo novo poslopje, ki bo v neposredni bližini zdajšnjega inkubatorja, veliko deset tisoč kvadratnih metrov, kar je 2,5-krat več, kot imajo prostora zdaj. Sredi novembra bodo objavili javni razpis za projektno nalogo.
Odprti za startupe iz tujine
V PIP trenutno deluje 35 inkubiranih podjetij in že dalj časa poka po šivih. »Zaradi velikega povpraševanja smo se že pred leti odločili, da bomo poiskali možnosti za nadaljnji razvoj, in smo zato kupili sosednje zemljišče. V Znanstveno-tehnološkem parku Dolenjske bo prostor tudi za novoustanovljeni Javni raziskovalni zavod Rudolfovo, hkrati pa tudi za inkubirana in nova tehnološka podjetja. Z veseljem bomo v svojo sredino sprejeli tudi startupe iz okolice, pri čemer okolica za nas pomeni svet,« slikovito opisuje Bratkovič.
Tako potrjuje misel Jožeta Colariča, predsednika uprave Krke, ki je pomemben motor gospodarskega razvoja na Dolenjskem in v Beli krajini. Colarič, ki je bil prvi predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, ki je pred 15 leti stopila na samostojno pot, namreč pravi: »Poganjajo nas dolenjska in belokranjska delavnost in zagnanost, evropska razgledanost in svetovni posli.«
In prav o odprtosti v svet govori Bratkovič, ko pravi, da bo Znanstveno-tehnološki park Dolenjske odprt za startupe »iz okolice«.
Nadpovprečna uspešnost startupov
Ob tem pa poudari zanj pomemben podatek, da kar 90 odstotkov podjetij, ki delujejo v Podjetniškem inkubatorju Podbreznik, preživi začetna leta, ki veljajo za najbolj kritična. »Vse to dosegamo z odlično ekipo sodelavcev in zunanjimi strokovnjaki, ki so inkubiranim podjetjem v pomoč z mentoriranjem,« poudarja sogovornik, ki si želi, da postane Znanstveno-tehnološki park Dolenjske »stičišče znanja«.
Ker je projekt še v zgodnji fazi, je nemogoče napovedati, koliko bosta gradnja in oprema Znanstveno-tehnološkega parka Dolenjske stali, so pa v RC Novo mesto pripravili že več opcij za financiranje, tako iz evropskih sredstev kot iz državnega ter občinskega proračuna, Bratkovič pa verjame, da bodo finančno pripravljena v projektu sodelovati tudi podjetja.
Tudi za vzgojo inženirjev
»Že danes bi lahko napolnili tretjino Znanstveno-tehnološkega parka Dolenjske,« opisuje direktor RC Novo mesto, ki meni, da bi ZTP Dolenjske, ki se bo tedaj najverjetneje že imenoval univerzitetni Znanstveno-tehnološki park, svoja vrata že lahko odprl sredi leta 2026. Koliko bi stala celotna naložba, je po Bratkovičevih besedah trenutno nemogoče napovedati.
»Najverjetneje bomo zelo hitro zapolnili dve tretjini zmogljivosti. Več si niti ne želimo, saj hočemo imeti še prostor za rast, za katero smo trenutno prikrajšani,« pojasnjuje sogovornik in poudarja, da RC Novo mesto s PIP že zdaj odlično sodeluje z gospodarstvom. »Predstavljamo si, da bo novi tehnološki park tudi odličen poligon za vzgojo kadra, ki ga podjetja v regiji potrebujejo, še posebej inženirje. Pri nas se bodo učili lahko tako podjetniških kot strokovnih veščin, s čimer bodo podjetja lahko pri nas našla odličen kader.«
Veliko stavijo na zavod Rudolfovo
V polni meri bo ZTP izpolnjeval svoje poslanstvo, ko bo v njem zaživel zavod Rudolfovo, ki je izrazito tehnično/tehnološko naravnan, in bo lahko svojo vlogo odigrala univerza, ki je trenutno še zasebna. Si pa na Dolenjskem tako gospodarstvo, akademiki in lokalna skupnost želijo, da je to enovita javna univerza. A do tega bo najverjetneje preteklo še kar nekaj Krke, čeprav so prva prizadevanja za univerzo vzniknila že leta 1994. Golobova vlada je namreč dogovore med univerzo in Janševo vlado ustavila ter vse vrnila na začetek.
»Ministrstvo za izobraževanje je oblikovalo nove sklepe in novo skupino, v kateri so sicer večinoma člani prejšnje skupine. To pozdravljamo, še naprej bomo odprti za pogovore in za transparentno delovanje,« komentira Bratkovič. »Gospodarstvo je na mednarodni ravni že večkrat dokazalo, da smo zelo konkurenčni in da v naši regiji vlagamo v raziskave še enkrat več, kot pa je državno povprečje. Zavedamo se pomena odličnega učenca, država pa to zanemarja,« pravi Bratkovič.
S številkami in argumenti so vztrajno zagovarjali tudi nastanek in javno financiranje zavoda Rudolfovo ter uspeli in »… ko bomo čez deset let gledali nazaj, verjamem, da bo to mednarodno pomembna zgodba, na katero bomo vsi ponosni. Je pa treba, kot vsakemu otroku, tudi inštitutu dati priložnost, da se razvije.«
Pucelj o Univerzi Novo mesto
Iskriv premislek o Univerzi Novo mesto je pred časom zapisal za Časnik.si tudi Mitja Pucelj, ves čas član Dolenjske akademske pobude, ki opozarja na pomen znanja in tehnološkega razvoja. »… Naravoslovce in tehnike predvsem zanima realno znanje, ki nato tudi posledično lahko privede v znanost. Radovednost je izjemnega pomena, vendar brez znanja ne more roditi znanosti. Vse se mora enkrat roditi, da nato skozi otroško in mladostniško dobo odraste. Enako velja tudi za visokošolske ustanove.«
