Za novogoriškim Avantpackom je še eno uspešno leto. Spet je rekordno – prihodke so povečali za 27 odstotkov, na 26 milijonov evrov. Tako rekoč vso prodajo biorazgradljivih vrečk – del teh so tudi kompostirne vrečke – in druge razgradljive embalaže so ustvarili na tujih trgih. Kompostirne vrečke so odlične, ker nadomeščajo plastične. V njih prenašamo hrano iz trgovine domov, nato vanje pospravimo biološke odpadke in jih odnesemo v rjavi zabojnik oziroma na kompost. Kako prispevajo k trajnostnemu razvoju, smo videli v Italiji, kjer smo si v Trevisu (Trevižu) v Benečiji ogledali, kako zbirajo in reciklirajo odpadke.
Da je odvržena plastika velika okoljska težava, se strinjajo skoraj vsi. Veliko se sicer govori o njeni vnovični uporabi, a v praksi se je reciklira zelo malo. Študija Greenpeacea za ZDA kaže, da so tam reciklirali samo pet odstotkov plastike, ki so jo odvrgla gospodinjstva. Zato je treba plastiko, kjer je le mogoče, zamenjati s katerim drugim materialom. Pri embalaži je to pogosto mogoče, sploh pri vrečkah za sadje in zelenjavo pa tudi za druga sveža živila.
Ideja o embalaži, ki po uporabi razpade, je navdušila tudi Melvisa Haskića in Vasjo Hramca.
»Samo pomislite, izdelek kupimo, prinesemo domov in uporabimo v nekaj minutah, urah, dnevih, za njim pa ostane odpadna embalaža, katere razgradnja lahko traja nekaj sto let. Biorazgradljiva embalaža pa razpade hitro in tu sva videla velik potencial. Biorazgradljive vrečke uporabimo dvakrat: prvič, ko v njih živila prinesemo domov, recimo sadje in zelenjavo, drugič pa, ko v njih shranimo biološke odpadke, dokler jih ne odložimo na kompost oziroma v rjavi zabojnik,« povesta ustanovitelja in direktorja družbe Avantpack.
Posel sta začela leta 2009 kot trgovca in distributerja biogranulatov in nekaterih drugih izdelkov, konec leta 2015 pa sta se lotila še proizvodnje biorazgradljivih in kompostirnih vrečk in folij.
Lani so prihodke povečali za 27 odstotkov
Avantpack je v zadnjih letih prodajo vsako leto okrepil za tretjino. Lani je bila rast malenkost manjša, saj so prihodke s predlanskih 20,4 milijona povečali na 26 milijonov evrov. Rast je bila tako 27-odstotna. Tako rekoč vse prihodke so ustvarili na tujih trgih.
EBITDA je bil predlanskim 2,8 milijona, lani 3,6 milijona evrov. Dobičkovna marža je bila predlanskim približno dvakratnik slovenskega povprečja, za lani še ni podatkov.
Imajo že več kot 80 zaposlenih, proizvodnja pa poteka ves čas oziroma 24 ur na dan.
Kupci so trgovske verige in embalažna podjetja
Stalne kupce imajo na trgih 16 držav, skupaj pa so navzoči na trgih več kot 25 držav. Največji trg je s 23-odstotnim deležem Italija, sledijo države vzhodne Evrope in države z drugih celin.
»Naši kupci so trgovske verige in embalažna podjetja. Pri kompostirnih vrečkah za hrano, v katere v trgovini kupci zložijo sadje in zelenjavo, ponekod tudi kruh ali meso, torej v tej specifični tržni niši ultra lahkih vrečk, smo med top petimi evropskimi podjetji. Ponujamo sicer cel spekter embalaže, kompostirne vrečke za sadje in zelenjavo iz biološko razgradljivega materiala pa so naš najbolj prepoznaven izdelek,« pravi Melvis Haskić.
Vasja Hramec ga dopolni: »Med našimi največjimi dosežki je, da nas je skupina Schwarz, ki letno ustvari 130 milijard evrov prihodkov, potrdila kot ključnega dobavitelja. Schwarz je lastnik trgovin Lidl in Kaufland in pri biorazgradljivih vrečkah za sadje in zelenjavo ter kompostirnih vrečkah smo eden od njegovih štirih licenciranih dobaviteljev, pri čemer mu dobavljamo večino vseh potrebnih vrečk. Posel smo dobili na natečaju, ki ga je razpisala nemška centrala Lidla za večletno dobavo.«
Za Lidl delajo v devetih državah. Preden napišemo kaj več o trgih, pa najprej pojasnimo, kaj je kompostirna vrečka, ki sodi med biorazgradljivo embalažo. Za kompostirno vrečko velja poseben standard.
Kaj je kompostirna vrečka
Haskić pojasnjuje: »Kompostirna vrečka je narejena iz stoodstotno biološko razgradljivega in kompostabilnega materiala, določa ga evropski standard UNI EN 13432, po katerem mora 90 odstotkov kompostirne vrečke v stiku z organskimi materiali v normalnem ciklu kompostiranja razpasti v 90 dneh. Vrečka seveda ne razpade kar tako. Dokler je prazna in jo nekje hranite, bo ostala taka, kot je, razgradnja se začne, ko so za to dani pogoji. Omenjeni standard velja za kompostarne, tudi v Sloveniji jih imamo kar nekaj, zelo moderno, denimo, v Ljubljani. Pri domačem kompostiranju lahko vladajo drugačne razmere, a kompostirna vrečka se bo tudi na domačem kompostu prav tako popolnoma razgradila v vodo, ogljikov dioksid in biomaso (kompost), od okoliščin pa je odvisno, ali bo to trajalo malo dlje ali manj časa kot v kompostarni.«
Kompostrine vrečke so narejene deloma iz rastlinskih škrobov (na primer koruzni škrob) in deloma iz drugih biološko razgradljivih materialov, kot so sladkorji in rastlinska olja.
Bodo kompostirne vrečke za sadje in zelenjavo obvezne v celotni EU?
Uporaba kompostirnih vrečk je po Evropi zelo različna.
»V nekaterih državah je obvezna, drugje pa je uporaba tako spodbujena z davčno zakonodajo, da se plastične vrečke zaradi visoke cene ne uporabljajo. V nekaterih državah, tudi v Sloveniji, ni spodbud za uporabo kompostirnih vrečk. Kjer je uporaba obvezna ali davčno spodbujena, so te kupcem na voljo v vseh trgovinah z živili, pa tudi v podjetjih, ki zbirajo in reciklirajo odpadke. Države z obvezno uporabo kompostirnih vrečk so Francija, Avstrija, Italija, Madžarska, Španija, Grčija, Romunija, s 1. junijem se jim bo pridružila Portugalska,« pove Haskić.
Konec lanskega novembra je evropska komisija predlagala sprejetje nove uredbe o embalaži, in sicer da bi bile vse ultra lahke vrečke iz kompostabilne plastike (8. člen na 60. strani predloga). V to skupino sodijo tudi vrečke za sadje in zelenjavo ter vrečke na oddelku delikatese za pakiranje mesa in rib. Uporaba bi bila obvezna tam, kjer imajo kompostarne in primerno urejen sistem zbiranja odpadkov – oboje v Sloveniji imamo.
Kaj se dogaja tam, kjer uporaba ni obvezna?
»V Skandinaviji so kompostirne vrečke zelo pogosto v uporabi, drugje se uvaja poskusna uporaba na ravni mest ali pokrajin, denimo lani na Bavarskem. Ponekod trgovci pazijo, da poslujejo čim bolj trajnostno, in kupcem sami ponudijo te vrečke ali pa jim omogočijo, da se sami odločijo za plastično ali kompostirno vrečko,« pojasni Melvis Haskić.
V dobre tri ure vožnje iz Ljubljane oddaljen Treviso, kjer uporabljajo kompostirne vrečke, smo si šli pogledat, kako je mogoče imeti zelo učinkovit sistem zbiranja odpadkov gospodinjstev.
Kako zbirajo in reciklirajo v Trevisu in okolici
Za zbiranje in predelavo odpadkov imajo javno podjetje Contarina SPA, ki je v lasti 49 občin. Predlanskim je imelo 94 milijonov evrov prihodkov in pokriva območje s 554 tisoč prebivalci, ki živijo na 1.300 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju.
Marco Mattiello iz Contarine, ki je vodil naš ogled, pojasni: »Stopnja ločevanja naših zbranih odpadkov je 89,9-odstotna, povprečje za Benečijo je 76 odstotkov, za celotno Italijo 63 odstotkov. Glavna razloga za našo uspešnost sta zbiranje odpadkov od vrat do vrat ter način plačevanja za njihov odvoz in predelavo. Pri nas je 60 odstotkov cene na položnici fiksne, 40 odstotkov pa je je odvisne od tega, koliko odpadkov odloži posamezno gospodinjstvo. Vsak smetnjak ima svojo kodo, tako da natančno vemo, koliko odpadkov odloži vsako gospodinjstvo.«
So pa še drugi razlogi za uspešno zbiranje in recikliranje odpadkov.
»Trudimo se, da je odvoz odpadkov čim lažje dostopen in učinkovit. Poleg zabojnikov za smeti, ki so v lasti gospodinjstev, imamo še otoke za smeti, v starem mestnem jedru Trevisa imamo šest avtobusnih linij za odvoz smeti. Na vsaki postaji avtobus stoji 30 minut in hkrati zbira štiri vrste odpadkov. Ljudje morajo imeti občutek, da pri ločevanju in odlaganju odpadkov niso sami, ampak jim stojimo ob strani z nasveti in poučevanjem. Začnemo že v osnovni šoli, vsak učenec ima letno dve uri treninga, prilagojenega njegovi starosti. V naših centrih predelave odpadkov imamo dneve odprtih vrat, kjer pokažemo, kako predelujemo odpadke. Najhuje je, da ljudem razlagaš, kako pomembno je ločevati odpadke, potem pa vse te ločeno zbrane odpadke kot komunalno podjetje zmečeš v en koš. Z obiskom pri nas se ljudje na lastne oči prepričajo, kako odpadke ločujemo in predelujemo. Vlagamo v nove zmogljivosti predelave, zadnja pridobitev je naprava za predelavo plenic. Zelo pomembna je komunikacija z uporabniki, kar pomeni tudi, da imajo možnost prijaviti napako in da se na to vedno odzovemo,« pravi Mattiello.
V denarju pa ta učinkovitost pomeni, da je posamezno gospodinjstvo Contarini za odvoz in predelavo odpadkov v letu 2021 plačalo 198 evrov, povprečje za severno Italijo je 282, za južno Italijo pa 359 evrov.
Kakšni so dosežki pri bioloških odpadkih?
»V letu 2021 smo v kompostarni predelali 87 kilogramov bioloških odpadkov na prebivalca, zelenega odpada je bilo 48 kilogramov. V celoti so bili zbrani in predelani 403 kilogrami odpadkov na prebivalca.« Predelane biološke odpadke uporabljajo za kompost, bodo pa postavili tudi bioplinarno in s pridelanim plinom oskrbovali vozila za odvoz smeti. »Teh imamo danes že 145. Za zbiranje bioloških odpadkov prebivalcem delimo kompostirne vrečke, s čimer zagotavljamo večjo čistost komposta,« še pove Marco Mattiello.
To so pričakovanja Avantpacka
»Letos bomo povečali proizvodne zmogljivosti in predstavili nove izdelke. Razvijamo različne kompostabilne folije za tehnično zahtevnejše embalaže, kjer moramo upoštevati in doseči zahtevne tehnične standarde določene embalaže. To je embalaža za sire, meso, ribe, tudi testenine … Količinsko bomo proizvodnjo in prodajo povečali tudi zaradi novih kupcev. Ne načrtujemo pa, da se bo to izrazilo tudi v občutni rasti prihodkov, saj so cene surovin upadle, z njimi pa tudi cene naših izdelkov,« doda Melvis Haskić.
