Kitajska zaradi obiska Pelosijeve prekinja sodelovanje z ZDA na več področjih

S tem se je Peking odzval na obisk ameriške kongresnice Nancy Pelosi na Tajvanu. Kitajska ta otok namreč obravnava kot del svojega ozemlja in obisk politične predstavnice ZDA vidi kot provokacijo ter vmešavanje v kitajske notranje zadeve.

Kitajska in ZDA, ki na svetovni ravni beležita največje količine izpustov toplogrednih plinov, sta lani na vrhu COP26 v Glasgowu nepričakovano sklenili podnebni dogovor. Obe državi sta obljubili, da bosta v naslednjem desetletju sodelovali pri pospeševanju podnebnih ukrepov in se redno sestajali, da bi se "spopadli s podnebno krizo".

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo še, da Peking prekinja sodelovanje z Washingtonom tudi na področjih vračanja nezakonitih migrantov, pravosodja, mednarodnega kriminala in boja proti drogam.

Kitajska televizijska mreža CGTN poroča, da je kitajska vlada proti Pelosijevi in njenim družinskim članom napovedala sankcije. Za kakšne sankcije gre, še ni znano. Njen obisk so na Kitajskem označili kot "zloben in provokativen". Kitajski zunanji minister Wang Yi, je dejal, da je se je Pelosijeva "resno vmešavala v kitajske notranje zadeve in škodovala suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Resno je poteptala načelo ene Kitajske in resno ogrozila mir in stabilnost v regiji," ministrove besede povzemajo pri BBC-ju. 

Zaključek azijske turneje

V zadnjem delu azijske turneje je Pelosijeva obiskala še Japonsko, kjer je prvič komentirala obisk Tajvana. Na novinarski konferenci je zavrnila trditve, da je bil obisk Tajvana namenjen zgolj njej in da z obiskom ni kaj dosti pripomogla k reševanju problematike tega otoka. "To je smešna trditev. Tukaj nisem pomembna jaz, ampak Tajvan," je povedala in dodala, da si želi v tej otoški državi mir, njene besede povzema BBC.

Večkrat je sicer tudi poudarila, da si ona in ZDA ne prizadevajo za kakršno koli spremembo statusa v Tajvanu. Po njenem mnenju je Kitajska njen obisk izkoristila kot izgovor za izstrelitev raket. Kitajsko je tudi obtožila, da želi Tajvan izolirati in jih posvarila, da ne morejo ne njej ne kateremu drugemu ameriškemu uradniku preprečiti obiskov Tajvana, saj kitajska vlada ne nadzoruje njihovega urnika potovanj.

Z japonskim premierjem Fumiom Kishido sta v luči povečanih napetosti v Tajvanski ožini potrdila zavezo o tesnem sodelovanju za ohranitev miru v regiji.

Pelosijeva se je na otoku mudila od torka zvečer do srede popoldne, nato je svojo turnejo nadaljevala v Južni Koreji in na Japonskem. Pred tem je obiskala še Singapur in Malezijo.

Vaje na šestih skrbno izbranih lokacijah

Vaje potekajo na šestih lokacijah okoli Tajvana in strokovnjaki ocenjujejo, da so jih izbrali za simulacijo morebitne blokade Tajvana. "Z vajami smo obkolili otok, kar nam bo koristilo tudi v prihodnje, saj smo ustvarili ugodne strateške pogoje. Tako bomo tudi preprečili nadaljnjo vmešavanje zunanjih sil," je za The Straits Times povedal profesor Meng Xiangqing z vodilne kitajske univerze za nacionalno varnost. 

Dve coni na severu Tajvana, kjer potekajo vaje, zapirata dostop do glavnega pristanišča Keelung. Od tu ni daleč niti do japonskega otoka Okinawa, kjer imajo bazo tudi ameriške vojaške sile, je še pojasnil Meng. 

Druga lokacija je vzhodno od Tajvana, od kjer bi lahko napadli tajske vojaške baze na vzhodu otoka. Tretja lokacija je v Tajvanski ožini, na zahodnem delu. Z območjem na jugovzhodu Tajvana pa Kitajska nadzoruje tudi kanal Baši. Skozenj potekajo ključne transportne poti v Južnokitajsko morje. Šesta lokacija je na jugovzhodu Tajvana, v bližini mesta Kaohsiung, kjer je glavno oporišče.  

Na vajah je Kitajska predstavila tudi najnovejše orožje, vključno z lovci J-20 in DF-17 hipersoničnimi raketami. Kitajska državna radiotelevizija je poročala, da je bilo aktiviranih več kot 100 bojnih letal in bombnikov ter več kot 10 vojaških ladij. 

Strokovnjaki so za The Straits Times opozorili, da vaje potekajo tudi na območjih, ki velja za neuradno mejo med celinsko Kitajsko in Tajvanom. Čeprav celina te meje uradno ne priznava, velja splošno pravilo, da se meje ne prestopa. Vendar se je v zadnji dveh letih to že večkrat zgodilo, zato so analitiki zaskrbljeni, da bodo takšna vojaška gibanja postala vsakodnevna praksa, kar pa bi povečalo možnost konflikta v regiji. 

Vojaški analitik Ni Lexiong iz Šanghaja je dejal, da bodo vojaške vaje v bližini Tajvana v prihodnosti vse pogostejše, saj celina povečuje pritisk na otok.

Drugi dan vojaških vaj

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je več kitajskih plovil in letal že drugi dan prečkalo sredinsko črto v Tajvanski ožini. Črta je sicer neformalna ločnica v ožini med Tajvanom in Kitajsko.

Po njihovih informacijah je v Tajvanski ožini vaje izvajalo 68 kitajskih vojaških letal in 13 ladij. Tamkajšnjo obrambno ministrstvo je dodalo, da so nekatera plovila namerno prečkala neuradno mejo, poroča Guardian. 

Uradnih izjav o tem, ali je katera od 11 raket, ki so jih izstrelili v četrtek, preletela Tajvan, še ni. Doslej še nobena raketa otoka ni preletela. Je pa Japonsko veleposlaništvo v ZDA sporočilo, da japonsko obrambno ministrstvo domneva, da so Tajvan preletele štiri rakete, pet jih je pristalo tudi v izključno ekonomski coni Japonske.

"Kitajsko ravnanje ima resne posledice za mir in stabilnost v regiji ter mednarodni skupnosti," je kitajske vojaške vaje komentiral Kishida. Japonski premier in predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa sta sicer na srečanju potrdila zavezo o tesnem sodelovanju za ohranitev miru v regiji.

Prometno obremenjena Tajvanska ožina

Fotografija s spletne strani MarineTraffic, ki v realnem času prikazuje informacije o premikih in trenutni lokaciji ladij v pristaniščih, prikazuje, kako prometno obremenjena je Tajvanska ožina. Zelene ikone prikazujejo vse tovorne in kontejnerske ladje, ki jih je v ožini največ. Veliko je tudi tankerjev, ki so označeni z rdečo. V ožini so tudi številne ribiške ladje, označene so z oranžno barvo, saj je trenutno glavna sezona za lovljenje.

Tajvanska ožina, ki ločuje Tajvan od celinske Kitajske in je pri najožjem predelu široka okoli 130 kilometrov, je ključna trgovska pot za ladje, ki prevažajo blago v države na severovzhodu Azije, kot so Kitajska, Japonska in Južna Koreja, in preostali svet.

Zaradi vaj se pričakujejo tudi zamude v ladijskem prometu in motnje v dobavnih verigah, saj skozi Tajvansko ožino potujejo številne ladje s kontejnerji.

Na jugovzhodu Kitajske v provinci Fujian, ki je najbližja točka Tajvanu, so se zbrali tudi turisti in radovedneži. Številni so zrli proti Tajvanu, da bi ujeli prizor vojaških vaj, poročajo tudi, da je bilo na območju slišati preletavanje bojnih letal.