"To je zgodovinski teden. Jutri bomo Finsko pozdravili kot 31. članico Nata. S tem bo Finska postala varnejša, naše zavezništvo pa močnejše. Na sedežu Nata bomo prvič dvignili finsko zastavo," je povedal Jens Stoltenberg na novinarski konferenci pred dvodnevnim zasedanjem zunanjih ministrov članic zavezništva.

Finska bo polnopravna članica postala, potem ko je vseh 30 trenutnih članic ratificiralo finski pristopni protokol. V torek bo Turčija, ki je to storila kot zadnja, dokumente o ratifikaciji deponirala pri ZDA, ki je država depozitarka za Severnoatlantsko pogodbo. Potem bo Stoltenberg o tem obvestil Finsko, ki bo prav tako deponirala dokumente o pristopu.

S tem, ko bo Finska vstopila v Nato, pa bo varnejša tudi Švedska, je zagotovil generalni sekretar zavezništva. Poudaril je, da si bo še naprej prizadeval za to, da bo tudi Švedska čimprej postala članica.

Skandinavski državi sta prošnjo za članstvo vložili skupaj maja lani spričo ruske agresije na Ukrajino, na junijskem vrhu pa so jih nato zaveznice povabile k članstvu. Vendar pa švedskega pristopnega protokola Madžarska in Turčija iz različnih razlogov še nista ratificirali.

Pridružitev Finske po Stoltenbergovih besedah prav tako kaže, da so vrata zavezništva odprta, kar je poudaril tudi glede ukrajinske prošnje za članstvo."Ukrajina bo postala članica zavezništva. Vendar pa se vsi zavedamo, da se je treba trenutno osredotočiti na to, da Ukrajina prevlada kot suverena, neodvisna država," je dejal.

Zato bo članice zavezništva na zasedanju, ki se ga bo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, pozval, naj še naprej zagotavljajo vojaško, finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini.

V torek se bo v ta namen sestala komisija Nato-Ukrajina, na kateri bo sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. To bo prvo zasedanje komisije na ministrski ravni po šestih letih.

Glede napovedi ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo v Belorusijo namestil taktično jedrsko orožje, je Stoltenberg dejal, da gre za retoriko, s katero skuša Putin zavezništvo odvrniti od pomoči Ukrajini. "Ne bomo se pustili ustrahovati," je povedal.

Nato po njegovih besedah sicer ostaja pozoren na ravnanje Moskve, a zaenkrat niso zaznali sprememb v njeni jedrski drži, ki bi zahtevale spremembe Natove drže.

Ob tem se je pridružil pozivu ZDA k izpustitvi novinarja ameriškega časnika Wall Street Journal Evana Gershkovicha, ki so ga ruske oblasti pretekli teden priprle zaradi suma vohunjenja.

Zunanji ministri 31 članic Nata in Švedske bodo o nadaljnji podpori Ukrajini in nadgradnji političnega sodelovanja s to državo razpravljali tudi na prvem delu drugega dne zasedanja, ki bo namenjen pripravam na julijsko zasedanje voditeljev članic v litovski prestolnici Vilnius. Razpravljali bodo o izzivih, ki jih za Nato predstavlja dogajanje na območju južno od zavezništva, ter o krepitvi zavez glede izdatkov za obrambo.

"Pričakujem, da se bodo zaveznice na vrhu v Vilniusu strinjale o ambicioznejših zavezah, da bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda spodnja in ne zgornja meja," je danes dejal Stoltenberg.

Ministri se bodo v sredo posvetili še oblikovanju Natove politike do Kitajske, kar pa bo tudi tema srečanja s predstavniki Evropske unije, Japonske, Južne Koreje, Nove Zelandije in Avstralije.