Takrat je postalo jasno, da se bo posvetila preučevanju morskega ekosistema. Danes se na Zavodu RS za varstvo narave, Območni enoti Piran, ukvarja z varstvom morja in območij, ki imajo naravovarstveni status.

V tokratnem podkastu V imenu narave o vitalnosti našega morja, ogroženih morskih organizmih, sodelovanju z lokalnim prebivalstvom, pa tudi o tem, kako kakovostno doživljati morje in zakaj morski organizmi niso igrače.

Tina Centrih Genov

Slovensko morje je preobremenjeno
"Po zadnjih ocenah je naše morje okoljsko gledano v dobrem stanju, je pa preobremenjeno. Preobremenjeno je z vnosi hranil in kemijskih spojin, ki so zgodovinska posledica rabe določenih sredstev za premaze ladij, zelo obremenjeno pa je tudi zaradi podvodnega hrupa," opozori Tina Centrih Genov. Slovensko morje je precej plitvo, zato je še občutljivejše. Zlasti poleti, ko je morje še močneje obremenjeno zaradi turizma, se poveča tudi število manjših plovil, ki v morsko okolje vnašajo dodaten hrup. Ta morskim organizmom povzroča močan stres in s tem vpliva na njihovo splošno stanje. "Želje po samostojnem odkrivanju morja med obiskovalci naraščajo in ta pritisk na morje se čuti," pojasni Tina Centrih Genov. Hkrati na morje vplivajo podnebne spremembe. Najbolj žgoča je dvig morske gladine, ki pomeni izgubo habitatov obalnega pasu. Dodaten stres za morske organizme so tudi višje temperature morja, kar živalske in rastlinske vrste ošibi, nemalokrat pa jih izpodrinejo tudi tujerodne vrste, saj tem višje temperature morja ustrezajo in se zato hitro širijo.

"Nočem posploševati, vendar turisti narave ne doživljajo na enak način kot domačini."

Tina Centrih Genov

Biotska pestrost našega morja
"Pogosto splošno razmišljanje je, češ saj v našem morju nimamo veliko. To ne drži, saj je z vidika različnih habitatov zelo pestro. Več kot 2000 živalskih vrst je prepoznanih v našem morju, kar je res ogromno." Tina Centrih Genov ne skriva navdušenja. Izjemno je, da ob le še 20 odstotkih naravno ohranjene obale ta premore takšno biotsko raznovrstnost. Ob tem pa velja poudariti, da je prav ta biotsko najbogatejši obalni pas hkrati najobčutljivejši za človekov vpliv.

"Sama sem najbolj zadovoljna, ko samo sedim ob morju, ga poslušam in gledam."

Tina Centrih Genov

Najbolj ogroženi morski organizmi
"Po zadnjih podatkih strokovnjakov Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo lahko sklepamo, da so določene skupine organizmov v dobrem stanju, opozarjajo pa, da obstajajo tudi skupine, ki so zaradi naših dejavnosti v morju na slabšem. Bolj izpostavljeni so travniki cistozire, kamena korala, ki raste samo na določenih območjih in je zelo občutljiva zaradi sidranja, na območju celotnega Sredozemlja pa je najbolj ogrožena školjka veliki leščur, ki od leta 2016 doživlja množični pomor zaradi parazita, ki napade prebavilo školjke, in ta začne počasi umirati," pojasni Tina Centrih Genov. Slovensko morje oziroma Tržaški zaliv je dolgo veljal za oazo, kjer se je veliki leščur ohranil, žal pa se je leta 2020 pojavil prvi bolni osebek in se je tudi tud zgodil množični pogin. "Vedno moramo biti pozorni na velike mobilne vrste, ki najhitreje pokažejo stanje ekosistema. Ne smemo pa pozabiti na organizme, ki so pričvrščeni na morskem dnu. Ti so najbolj izpostavljeni našim vplivom," doda Tina Centrih Genov.

"Morski travnik je bistven ekosistem, v njem je izvor kisika, so skrivališča, to je prostor za razmnoževanje in nekakšen vrtec za ribe."

Tina Centrih Genov

Zavarovanje morskih območij
"Naravovarstvene usmeritve so nekakšna navodila za uporabo, kaj se v določenem okolju sme in kaj ne," zavarovanje morskih območij opiše Tina Centrih Genov. V Sloveniji imamo dva zelo dobra primera zavarovanih območij ob morju in na njem. To sta Krajinski park Strunjan in Krajinski park Debeli rtič, v obeh primerih v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in ob razumevanju, zakaj je določene dele slovenske obale vredno zavarovati. Na področju Krajinskega parka Debeli rtič tako na primer ni dovoljeno loviti živali in nabirati morskih organizmov, omejena pa sta tudi plutje in sidranje. Ti ukrepi pripomorejo k zaščiti habitatov na morskem dnu in tudi tistih, ki jih živelj uporablja kot morsko okolje. Morje je namreč celota in ga kot ekosistem ne moremo deliti na posamezna območja, temveč je vedno nujna celostna obravnava.