»Neverjetno je, kar si preprodajalci sadja privoščijo«

Ko domače jagode bijejo nepošteno bitko s španskimi

Alenka Penjak / Primorske novice
5. 5. 2022, 05.52
Posodobljeno: 5. 5. 2022, 14.23
Deli članek:

Sončni praznični dnevi so k morju pripeljali veliko obiskovalcev, z njimi pa znova tudi preprodajalce sadja. Vidimo jih ob glavni cesti skozi Ankaran, še boljše lokacije pa so zanje na izolskem Belvederju, v Strunjanu in na Valeti.

Tomaž Primožič/FPA
Na stojnicah prodajajo pravne osebe, ki imajo v Sloveniji samo poštni predal. Odgovorne osebe imajo naslov v tretjih državah, zato jim težko vročajo uradne listine.

Čeprav imajo zakonsko pravico, da prodajajo ob cesti, pa za legalno opravljanje posla potrebujejo še dovoljenje lastnika zemljišča. Najpogosteje občine. In prav tega pogosto nimajo, vendar se ne glede na to s svojih položajev ne umikajo. Zakaj bi se, če pa jih oblast ne preganja.

»Nihče jim lani ni prišel do živega in letos je slika povsem enaka. Poskusili smo vse, pa ne reagira nihče. Ne sodišča, ne policija, ne redarji. Če se njim ni treba držati zakonodaje, zakaj bi se je potem mi? Naj divji zahod velja za vse nas,« zazrt v novo sezono prodaje sadja ob cestah, ko domače jagode bijejo nepošteno bitko s španskimi in italijanskimi, pravi kmet Alfio Šuran.

»Ne preganja jih nihče«

Od češenj do špargljev
Največ kršitev, ko prodajalci ne morejo dokazati porekla in sledljivosti sadja in zelenjave, inšpektorji za varno hrano ugotovijo pri češnjah, jagodah, marelicah, nektarinah, paradižnikih in špargljih. Inšpektorji takšne pridelke zasežejo. Če prodajalci ne morejo dokazati izvora živil, je lahko vprašljiva tudi varnost takšnega sadja in zelenjave, pojasnjujejo na upravi za varno hrano.

»Neverjetno je, kar si preprodajalci sadja privoščijo. To vidiš samo v Sloveniji. Ne preganja jih nihče in vse jim je dovoljeno. Medtem ko mi odgovarjamo za svoje delo, oni niso odgovorni nikomur. Na Belvederju se na naša opozorila ne odziva niti občina ali njeno redarstvo, čeprav so pristojni, da reagirajo,« Alfio Šuran, kmet s Šareda, s hladno jezo dogajanje že vrsto let analitično opazuje. V občinskih odlokih piše, da smejo na občinski zemlji ob cesti prodajati samo kmetje, in sicer zgolj domače sadje in zelenjavo. Ampak pravila so napisana za to, da se kršijo.

»To so naše vsakoletne vojne z enimi in istimi preprodajalci sadja, ki jim nihče nič ne more. Ob cestah v istrskih mestih ima isti preprodajalec okoli 17 stojnic. Ko mu je tržna inšpekcija lani zasegla stojnico, je čez 25 minut pripeljal drugo stojnico in jo postavil nekaj metrov proč. Hladnokrvno. In je prodajal naprej,« zgodbo lanskega leta opiše strunjanski kmet Franco Giassi.

Kot predsednika krajevne skupnosti ga preprodajalci velikokrat kličejo in si izmišljujejo, da jim je celo občina dala dovoljenje za prodajo, le krajevna skupnost skopari. Giassi jim odgovarja, da lahko po občinskem odloku na tržnici v Strunjanu prodajajo samo kmetje. »Nakar znova in znova kličejo, izsiljujejo, grozijo ... Nočejo razumeti, če se nečesa ne sme, se ne sme,« se ne da Franco Giassi.

Zakon o kmetijstvu in zakon o trgovini

Lani je država problem skoraj uredila, nakar je rešitev neslavno propadla. V predlagani noveli zakona o kmetijstvu se je namreč znašla prepoved prodaje sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah. Nakar se je pokazalo, da bi novela preprečila prodajo ob cesti predvsem kmetom in ne preprodajalcem sadja, saj preprodajalci uradno niso kmetje. Zanje velja zakon o trgovini, v katerem je tovrstna prodaja dovoljena, če le prodajalec dobi dovoljenje lastnika zemljišča.

Največ kršitev, ko prodajalci ne morejo dokazati porekla in sledljivosti sadja in zelenjave, inšpektorji za varno hrano ugotovijo pri češnjah, jagodah, marelicah, nektarinah, paradižnikih in špargljih. Inšpektorji takšne pridelke zasežejo. Če prodajalci ne morejo dokazati izvora živil, je lahko vprašljiva tudi varnost takšnega sadja in zelenjave, pojasnjujejo na upravi za varno hrano.

Pri plačilu denarnih kazni, ki jih inšpektorji naložijo kršiteljem, pa se zatakne. Na stojnicah prodajajo pravne osebe, ki imajo v Sloveniji samo poštni predal. Odgovorne osebe imajo naslov v tretjih državah, zato jim težko vročajo uradne listine.

Isti podjetniki, takoj ko jih doleti prepoved opravljanja dejavnosti, ustanovijo drugo podjetje. Ukinejo tudi transakcijske račune, da ni mogoče izterjati kazni.