Za povprečnega rekreativnega kolesarja bi bila samo letošnja 165 kilometrov dolga kraljevska 12. etapa Dirke po Franciji, v kateri karavana med drugim prečka sloviti Col du Galibier (23-kilometrski vzpon), Col de la Croix de Fer (29-kilometrski vzpon) in se za epski finale povzpne še na Alpe d'Huez (3,8-kilometrski vzpon), skoraj zagotovo prevelik zalogaj. Za Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča, Jana Tratnika, Luko Mezgeca in preostale kolesarje na francoski pentlji pa bo to ''samo'' ena od 21 etap na poti do Pariza. Kot pojasnjuje profesor fizike John Eric Goff, so naporov, ki jih za telo predstavlja Tour de France, zmožni le redki. Da kolesar zaključi dirko, mora v treh tednih dirkanja zaužiti kalorije za pribl. 210 Big Mac hamburgerjev.

Kolesarstvo = igra vatov

Relativna moč kolesarja je izražena v vatih na kilogram telesne teže (razmerje med močjo in težo oz. W/kg). Kolesarji na Touru beležijo neverjetne številke in to v razponu, ki je za navadnega smrtnika nepredstavljiv. Dober rekreativni kolesar lahko pribl. 20 minut ustvarja med 250 in 300 vatov moči, profesionalni kolesar pa kar 400. Najboljši kolesarji so sposobni proizvesti tudi 1.000 vatov na določenih strmih odsekih, kar je dovolj energije za delovanje mikrovalovne pečice. Kot je izračunal Goff, ki je v svoje izračune vključil spremljevalne elemente, kot so gravitacija, zračni upor, trenje ipd., je ugotovil, da kolesar na Dirki po Franciji v povprečju proizvaja 325 vatov moči v pribl. 80 urah, kot  jih preživi v sedlu. Ob tem podatku so številke profesionalnih kolesarjev še zgovornejše in bolj osupljive.

Goff je tudi izračunal, koliko hrane morajo za to zaužiti kolesarji (pri 20-odstotnem izkoristku hrane v obliki energije), in prišel do podatka, da na 21 etapah v povprečju porabijo 120.000 kalorij (kar je ekvivalent pribl. 250 dvojnim sirovim hamburgerjem) oz. 6.000 na etapo, na najbolj zahtevnih, kot je 12., pa skoraj 8.000 (manj aktivni moški na dan porabi od 2200 do 2500 kcal). Da zdržijo ubijalski ritem, morajo tekom etape zaužiti veliko energije v obliki hrane, pijače in dodatkov, večinoma v tekoči obliki, da energije ne trošijo z žvečenjem (kolesarji med dirko vase vnašajo med 400 in 500 kcal/h). Kljub temu med etapo prihaja do kaloričnega deficita, ki ga je treba do naslednje etape izničiti.
 

Tadej Pogačar je leta 2020 in 2021 dobil dirko po Franciji težak vsega 66 kilogramov – ''Tamau Pogi'' v klanec obrača pedale do sedem vatov na kilogram telesne teže. Ker kolesarji nimajo odvečne maščobe, ki bi jo lahko trošili za energijo, morajo v telo neprenehoma vnašati hrano in tekočino, saj povprečno na uro izločijo 1,5 litra vode. V 21 etapah to pomeni, da telo izloči, kot če bi skoraj 40-krat potegnili vodo na stranišču.