Člansko pot Mete Hrovat, ene najuspešnejših slovenskih alpskih smučark zadnjih let, bi lahko opisali od Lenzerheideja leta 2018, ko se je presenetljivo prvič v karieri uvrstila na zmagovalni oder, do Lenzerheideja 2022, ko se po padcu ni več pobrala na želeno raven, da bi znova naskakovala vrhunske uvrstitve. Pri zgolj 24 letih je Kranjskogorčanka sklenila športno pot, včeraj pa je slovenski javnosti pojasnila svojo odločitev. Čeprav zaenkrat ne vidi motiva, da bi se v psihološkem in fizičnem smislu pripravila do te mere, da bi napadala najvišja mesta, je nehote v svojem besednjaku večkrat omenila tudi besedo prekinitev in znani rek: »Nikoli ne reci nikoli.« A vseeno dodala, da morebitne poti do njene tekmovalne vrnitve na bele strmine, ne vidi. Hkrati pa komaj čaka, da zapade sneg, da vzame rekreativne smuči in se odpravi smučat.

Vsako leto drug trener

Meta Hrovat je bila izjemni talent slovenskega alpskega smučanja, kar je potrjevala na mladinskih svetovnih prvenstvih, na katerih je osvojila štiri kolajne ter bila dvakrat svetovna mladinska slalomska prvakinja. Izhajala je iz alpskega smučarskega okolja, saj iz domače hiše gleda podkorensko strmino. Poleg tega je imela v družini izjemno podporo. Njen oče Janez Hrovat je namreč uspešen poslovnež, v zadnjih letih v javnosti znan kot župan Kranjske Gore. Njena največja podpornica je bila mama Darja, ki je imela veliko besede tudi pri sestavi ekipe. Skupek vsega naštetega je bil, da je imela Meta Hrovat ob sebi vselej vrhunsko ekipo. Prek nje se je v slovensko smučarijo po letih dela v Avstriji vrnil Janez Slivnik ter bil njen osebni trener. Pred tem in tudi vmes je vrsto let sodelovala z Juretom Hafnerjem, nekdanjim trenerjem Hrvatice Janice Kostelić in Tine Maze.

Pogled nazaj kaže, da je Meta Hrovat ekipe menjavala preveč pogosto, da je bilo delo v njeni ekipi stresno. Slivnika je zamenjal Matija Grašič, njega Livio Magoni, ki je sezono prej s Slovakinjo Petro Vlhovo osvojil veliki kristalni globus. Tudi Italijan se je poslovil po enem letu, v tej sezoni pa naj bi Meta Hrovat sodelovala z Denisom Šteharnikom, dolgoletnim glavnim trenerjem slovenske reprezentance. Ni šlo. Meta Hrovat je včeraj priznala, da je večkrat razmišljala o koncu športne poti, a se v težkih trenutkih vselej pobrala ter prišla do spoznanja, da si želi v tekmovalnem smučanju uspeti. Do letos. Poleti je še opravila priprave na južni polobli, posledice marčevskega padca v Lenzerheideju pa so jo ves čas ovirale, da bi se na sezono vrhunsko pripravila. Balonček je počil in bobu je rekla bob.

Izpostavila ni nikogar

Na naše vprašanje, če meni, da je v alpskem smučanju razvila svoj potencial, je odgovorila, da je po vojni lahko biti general ter dodala, »da bi kdaj reagirala drugače, da pa je na svoji poti spoznala veliko super ljudi.« Izpostavila ni nikogar. Zato, da ne bi kogar pozabila. Le enkrat je izpostavila Jureta Hafnerja ob prvem vzponu na zmagovalni oder v švicarskih Alpah. Kaj bi se odločila drugače? »Ko sem gledala svoje zapiske za nazaj, sem imela leta 2014 dopoldan in popoldan ves čas v programu le treninge. Mlademu smučarju bi svetovala, da naj vso to količino treninga zamakne za nekaj časa. A sem bila vedno stroga do sebe in od sebe zahtevala veliko.« Vodja panoge za alpsko smučanje Miha Verdnik, ki se je od vrhunske alpske smučarke poslovil z vsem spoštovanjem, je na to temo odvrnil, da se je Meta Hrovat za svojo pot odločila sama. Dejal je, da stroka veliko razmišlja, kako mladega smučarja ne zasititi s treningi, po drugi strani vsak preživi na snegu le 30 odstotkov leta. Vrhunski športniki pa so odsotni tudi 80 odstotkov svojega časa.

In prav neprestana potovanja ter težka specifičnost alpskega smučanja, ki sodi med najbolj garaške športe, športniki pa so hkrati med najbolj izpostavljeni poškodbam, ki tudi Meti Hrovat niso prizanesle, so Kranjskogorčanki vzeli potrebno energijo za vrhunske dosežke. Spomnili smo jo, da je Smučarska zveza Slovenije vanjo vložila veliko sredstev. Ali čuti kakšno dolžnost, da se ji oddolži? »Hvaležna sem za vse, nikomur pa nisem ničesar dolžna,« odgovarja mlada tekmovalna upokojenka, ki je bila v času svoje kariere zaposlena v javni upravi. Veliko slovenskih športnikov vztraja s karierami, ker imajo navsezadnje vsaj socialno in zdravstveno zaščito, če že ne dosegajo rezultatov, ki si jih želijo, Meti Hrovat tega ni treba. Pravi, da ima izzivov veliko, da pa v prvi vrsti potrebuje čas, ki ga bo imela sama zase, po katerem se bo odločila, kako naprej. Tudi Miha Verdnik ji je obljubil, da so ji vrata Smučarske zveze Slovenije vselej odprta.