Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Tanja Fajon in Gordan Grlić Radman sta se danes v Zagrebu dogovorila, da bosta državi najprej poskušali na neformalni, delovni ravni poiskati konkretne rešitve za nekatera lažja vprašanja, kot sta ribolov in obnova mostov na meji, da bi se potem na podlagi doseženega zaupanja morda lahko lotili zapletenejših tem, je dejala Fajonova. Med slednje sodi vprašanje meje. Ministrica je danes med prvim obiskom kakšne sosednje države dejala, da nova slovenska vlada spoštuje odločbo arbitražnega sodišča in njeno izvajanje, Grlić Radman pa je ponovil, da je Hrvaška iz arbitraže izstopila s soglasno odločitvijo sabora in da se zavzema za reševanje »tega relativno minornega vprašanja« z dialogom Slovenije in Hrvaške, s čimer bi po njegovem mnenju pokazali, da sta »zreli državi«. Rekel je, da se zavedajo odprtih vprašanj med državama, a ne želijo, da bi bila ta ovira pri nadaljnjem razvoju odnosov. Meni, da je med njima »veliko več tistega, kar povezuje, kot tistega, kar deli«.
Energetika vse pomembnejša tema
Fajonova je poudarila, da so pogovori potekali v prijateljskem duhu, in je v Zagreb prinesla sporočilo, da ima Hrvaška v Sloveniji »dobro prijateljico in zaveznico«. Pozdravila je hrvaško uvedbo evra z začetkom prihodnjega leta in izrazila željo po čim hitrejšem vstopu južne sosede na območje schengena ter pri tem ponudila podporo Ljubljane. Nekatere članice tega prostora imajo namreč pomisleke glede širitve. Grlić Radman je dejal, da uresničitev teh hrvaških ciljev prinaša tudi vrsto prednosti za Slovence in podjetnike z obeh strani meje. Slovenska podpora hrvaškemu vstopu v schengen pa ustvarja tudi »pozitivno psihološko ozračje pri reševanju drugih aktualnih vprašanj«, je rekel.
Hrvaškega kolega je Fajonova obvestila, da je slovenska vlada oblikovala delovno skupino za začetek odstranjevanja ograje na meji. »Ne vem, kako hitro bomo to naredili, gre pa predvsem za to, da si želimo imeti human in varnejši pristop na meji,« je dejala.
Ministra sta tako ali drugače oba poudarjala tesne stike med državama v gospodarstvu, turizmu, kulturi in drugod. Kot narekujejo aktualne razmere v svetu, je bila ena od tem energetsko sodelovanje. Slovenija je pokazala interes za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina s terminala na hrvaškem Krku pa tudi za nadgradnjo energetske infrastrukture med državama. Grlić Radman glede krškega terminala napoveduje povečanje njegovih zmogljivosti z 2,9 na 3,2 milijarde kubičnih metrov na leto, v treh letih pa na 6,1 milijarde, kar bi po njegovem mnenju omogočilo dodatne dobave sosednjim državam. Ministra sta govorila tudi o drugem bloku jedrske elektrarne Krško, kar je potencialni projekt, v katerega bi državi lahko vstopili skupaj. Je pa to predvsem tema za pristojne vladne resorje, sta dodala.
Fajonova je omenila še dogovor, da se hitro sestaneta visoka predstavnika obeh držav za nasledstvo po SFRJ in nadaljujeta dialog o odprtih vprašanjih. Uradnih naslednic SFRJ je po dunajskem sporazumu sicer pet (še Srbija, BiH in S. Makedonija), je pa dosti vprašanj takšnih, ki se dotikajo le dveh držav.
Avgusta v Sloveniji
Glede mednarodnih vprašanj z Ukrajino in zahodnim Balkanom na čelu imata državi podobne poglede, pri čemer je Grlić Radman izpostavil Bosno in Hercegovino, ki »mora ostati v fokusu Evropske unije in mednarodne skupnosti«. Uradni Zagreb močno pritiska za spremembo tamkajšnje volilne zakonodaje, tako da bi dala več teže glasovom bosanskih Hrvatov. Uradna Ljubljana pa se zavzema, da Bosna in Hercegovina dobi status kandidatke za članstvo v Evropski uniji.
Zunanja ministrica je povedala, da bo Grlića Radmana konec avgusta gostila v Sloveniji (takrat bo sicer potekal tudi Blejski strateški forum). Po pogovorih z njim se je danes v Zagrebu srečala s premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom države Zoranom Milanovićem.