Vprašljiva šolska reforma, če stroka ni slišana
Tretjina članov delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 je ta teden iz skupine izstopila, ker ministrstvo za vzgojo in izobraževanje iz postopka ni umaknilo predloga sprememb zakona o osnovni šoli. Ni namreč smiselno, da sodelujejo pri pripravi nacionalnega programa, ki bo podlaga za prenovo sistema vzgoje in izobraževanja, če ima ministrstvo že vse rešitve, opozarjajo nekateri člani. Ministrstvo njihovo odločitev obžaluje, a spoštuje, so sporočili.
Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje še odgovarjajo, da bo skupina delo nadaljevala: »Verjamemo, da bo delovna skupina kljub morebitni spremembi sestave članov še naprej predana svojemu osnovnemu poslanstvu – to je pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja.«
Predlog sprememb zakona o osnovni šoli, pripombe je mogoče podati do 12. junija, prinaša obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, spreminja izobraževanje na domu, na novo ureja koncept razširjenega programa, največ pomislekov pa je pri obveznem drugem tujem jeziku, ki bi ga uvedli v sedmem razredu. Že prejšnji teden so člani delovne skupine v pismu pozvali ministrstvo, da predlog zakona umakne, saj da rešitve niso dodelane in je še preveč vprašanj nerešenih.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pri predlogu zakona vztrajajo, pravijo, da mnenje nekaterih članov delovne skupine ni prevladujoče mnenje stroke: »Nasprotno, večina sprememb se nanaša na pobude, ki prihajajo iz šol in stroke. Z njimi se uresničujejo podlage za sistemske spremembe, ki so jih v preteklih letih pripravili strokovnjaki ter so se v poskusnem uvajanju izkazale za pozitivne in zaželene. Predlagane spremembe torej niso stvar hipne odločitve, ampak s stroko utemeljeni ukrepi, ki so nujni, četudi v tem trenutku parcialni.« Šlo je za poskus uvajanja drugega tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli, ki »na kar 144 šolah uspešno poteka že pet let«. Drugi tuji jezik so imeli na manj kot petdesetih šolah.
Nedodelano
S spremembo zakona bi omogočili, da se razširjeni program in drugi tuji jezik nadaljujeta na šolah, na katerih so to že imeli. Ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je iz skupine izstopila, pravi, da razume, da se s sprejetjem mudi, a poudarja: »Razširjeni program sam po sebi ni slab, ni pa dodelan do te stopnje, da bi ga lahko sistemsko uvajali. Pri tujih jezikih ima tudi stroka različna mnenja. V hitenje, ker je pač na voljo denar, ne moremo privoliti. Zato smo jih prosili, če bi lahko vsaj malo podaljšali časovni načrt, ker je 12. junij pred vrati. Niso nas slišali.«
Podobno meni ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj: »V razpravah je bilo večkrat izpostavljeno, da so otroci preobremenjeni. Pogovarjali smo se o odlogih šolanja, o duševnem zdravju otrok, pomanjkanju kadra, izgorelih učiteljih … Vsebine, pri katerih smo opozarjali, da jih je treba predčasno sistemsko urediti, kot kaže, ne bodo obravnavane. Opozorila sem, da vse, kar se rešuje ad hoc, v praksi prinese veliko težav, s katerimi se potem ukvarjajo ravnatelji.«
Smiselnost skupine
Glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je dejal, da je izstop opozorilo, da razmislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja ni ustrezen: »Bolj brišemo prah po morju, kot se lotevamo ključnih dilem, pred katerimi so vsi izobraževalni sistemi po svetu v času vzpona umetne inteligence. Hkrati je to opozorilo vladi, da bi morala biti šolska reforma zelo širok proces, ki bi ga morala podpirati celotna vlada, ne pa da nobeden od ministrov verjetno ne ve, da obstaja neka nacionalna skupina. Del skupine je dobil občutek, da je postavljen na margino ter nima pravih vzvodov in mehanizmov, da bi lahko resneje vplival.«
Podobno meni Marijana Kolenko, ki pravi, da so pričakovanja glede nacionalnega dokumenta, ki bo začrtal pot vzgoje in izobraževanja za prihodnja leta, zelo visoka: »Tako dolgo ni bilo prenove šolskega sistema, da smo si zdaj preveč in preveliko obetali. Temu dokumentu pa morajo nujno slediti tudi akcijski načrti. Ključno je, da bo dokument tak, da ga nobena vlada ne bo mogla kar tako odmakniti ali razveljaviti. Da je to smer države. To trenutno pogrešamo.«
Izstopila je tretjina skupine, a podpora je širša, je poudaril Damijan Štefanc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: »Pomisleke imajo tudi nekateri, ki se niso podpisali, zlasti tisti, ki so bili delegirani v to skupino iz institucij. Sicer ni nič spornega, da ministrstvo po svoji presoji vlaga zakonske spremembe, a v tem primeru ne potrebujemo nacionalnega programa. Ali bomo počakali na nacionalni program in bomo potem uveljavili sistemske spremembe ali pa ga ne potrebujemo, ker imajo na ministrstvu že vse rešitve bolj ali manj dodelane.« Dodal je, da skupina ne more pisati po zamislih ministrstva: »To sicer ni nekaj, kar bi prvič videli. Je pa mogoče naše razočaranje večje, ker smo pričakovali, da se bo ta modus operandi s to vlado nekoliko spremenil.«
Pričakovanja pri prenovi šolstva so v stroki in širši javnosti visoka, zato bodo razočaranja, če prenova ne bo dobra, toliko večja. Branimir Štrukelj pravi, da je izstop signal, da razmislek o tem, kaj potrebuje šolstvo, ni ustrezen. Upa, da spremembe ne bodo zgolj partikularne: »Da se razmislek preseli v temelje razmisleka, kam slovensko izobraževanje zapeljati, glede na družbene in tehnološke spremembe. Te refleksije na tej ravni še ne vidim.« Ves čas je tudi opozarjal, da bi najprej morali pripraviti nacionalni program, ki bi mu sledila kurikularna prenova, a jo zavod za šolstvo že izvaja.
Janja Bogataj je glede prenove jasna: »Mislim, da korenitih posegov ne bo, čeprav bi jih nujno potrebovali. Zdaj zelo hitijo z vsemi delovnimi skupinami, preveč ljudi je vpletenih, velika težava je prevelika vpletenost in vključenost zavoda za šolstvo. Preostala stroka, pedagoške fakultete, Pedagoški inštitut pa ne bodo mogli poudariti svojih mnenj, kar ni dobro.«
