Maya Ruiz-Picasso na posnetku iz leta 2017, ki je nastal prav v pariškem Musée National Picasso Foto: EPA
Maya Ruiz-Picasso na posnetku iz leta 2017, ki je nastal prav v pariškem Musée National Picasso Foto: EPA

Podarjena dela ponujajo vpogled v manj znana obdobja Picassove umetniške kariere. Donacija obsega osem umetnin – večinoma slik – tega znamenitega španskega umetnika.

El bobo, olje na platnu, 1959. Foto: pablo-ruiz-picasso.net
El bobo, olje na platnu, 1959. Foto: pablo-ruiz-picasso.net

"Moja mati je slutila, da bi nekatera dela, ki jih podedovala, lahko našla svoje mesto v muzeju. Zato je izbrala dela, ki so ji bila posebej pri srcu," je za špansko tiskovno agencijo EFE povedala Picassova vnukinja Diana Widmaier-Picasso (1974), ki je tudi ena od kustosinj razstave.

Picassova hči Maya Ruiz-Picasso (znana tudi kot Maya Widmaier-Picasso) je dela poleg čustvene vrednosti izbrala tudi na podlagi trenutnih vrzeli v zbirki tega muzeja.

Za katere Picassove stvaritve je muzej bogatejši?
Med doniranimi umetninami je denimo realistični portret umetnikovega očeta Joseja Ruiza y Blasca (1838–1913), ki je bil tudi sam slikar in učitelj likovne vzgoje. Pablo ga je naslikal pri 14 letih in že to zgodnje delo priča o njegovem mojstrstvu.

Nova pridobitev muzeja je tudi kubistična podoba mlade Maye z lizalko in olje na platnu z naslovom El bobo iz leta 1959, ki ponazarja Picassovo vrnitev k njegovim španskim koreninam v 30. letih minulega stoletja. Med deli je tudi Mayina skicirka z očetovimi skicami, saj jo je v mladosti učil risanja – ona pa je nato te skice ocenjevala, kot da bi bila njegova učiteljica.

Muzej je zdaj bogatejši tudi za kipec ženske iz leta 1945, ki ga je navdihnila umetnost paleolitika, še ene skicirke iz leta 1962, portret moškega iz leta 1971 in Picassove študije za igralca mandoline iz leta 1932.

Mayina mati Marie-Thérèse Walter na posnetku iz leta 1974. Tri leta pozneje je naredila samomor, Picasso pa je umrl štiri leta pred njo, star 91 let. Foto: AP
Mayina mati Marie-Thérèse Walter na posnetku iz leta 1974. Tri leta pozneje je naredila samomor, Picasso pa je umrl štiri leta pred njo, star 91 let. Foto: AP

Hči, ki jo je največkrat portretiral
Maya se je rodila leta 1935 v Picassovem razmerju z veliko mlajšo Marie-Therese Walter (1909–1977). Umetnik jo je med vsemi svojimi otroki najpogosteje portretiral – med letoma 1938 in 1939 kar 12-krat, čeprav je z očetom preživela le malo časa.

Večina njenih spominov na otroštvo sega v čas druge svetovne vojne. Z očetom je praviloma preživljala le konce tedna in pozneje nekaj počitnic, ko je že živel s svojo novo družino, ona pa je bila za varuško njegovemu sinu Claudeu (1947) in hčeri Palomi (1949).

Kot še piše agencija EFE, je 86-letna Maya precej krhkega zdravja, zato se ni udeležila predstavitve razstave, ki jo v Musée National Picasso-Paris odpirajo danes.

Pablo Picasso (1881–1973). Foto: EPA
Pablo Picasso (1881–1973). Foto: EPA

V Malagi v Španiji leta 1881 rojeni Pablo Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Študiral je v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu.

Sorodna novica Picassova ljubimka kot lovkasto morsko bitje: redko viden portret gre prvič na dražbo

Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki; vsako leto je tam pripravljal razstave. Umrl je leta 1973 v Mouginsu v Franciji.

V svojem izjemno plodovitem ustvarjalnem življenju je prešel več faz. Realističnemu obdobju (1895–1901), v katerem je uporabljal močne barve, je sledilo modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist. Rožnato obdobje (1904–1906) zaznamujeta sliki La toilette in portret Gertrude Stein. V obdobju kubizma (1906–1925) so nastale slike, kot so Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin, ter kolaži.

Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma (1925–1945), v katerem je, denimo, nastala slika Ples, nato pa čas intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.