Katrin Jakobsdottir bo težko obdržala dozdajšnjo koalicijsko vlado. Foto: EPA
Katrin Jakobsdottir bo težko obdržala dozdajšnjo koalicijsko vlado. Foto: EPA

Stranka premierke je izgubila nekaj podpore, medtem ko sta desni koalicijski partnerici svoj izid s prejšnjih volitev izboljšali. Glasove je pridobila predvsem manjša koalicijska partnerica, desnosredinska Napredna stranka. Kot kaže po prešteti tretjini glasovnic, pa je največ glasov, 24 odstotkov, dobila konservativna Neodvisna stranka nekdanjega premierja Bjarnija Benediktssona.

Premierkina levo-zelena stranka je dobila 13 odstotkov glasov in naj bi imela v parlamentu osem sedežev oziroma tri manj kot doslej. Tako je vprašanje, ali bo Katrin Jakobsdottir ostala na čelu vlade.

Omenjene tri stranke so doslej tvorile vladajočo koalicijo, zdaj pa bi lahko Jakobsdottir za nova zavezništva pogledovala v levi politični prostor, Benediktsson pa v desni. Če bi trojica vseeno ostala skupaj, bi imela ta koalicija v novem parlamentu 37 od 63 sedežev – v dozdajšnjem sklicu jih je imela 33.

V parlamentu prvič v večini poslanke

Sicer pa bodo tokrat prvič v islandskem parlamentu ženske v večini. Poslank bo namreč 33 oziroma 52 odstotkov. Islandija je tako postala prva država v Evropi, ki bo imela v parlamentu več poslank kot poslancev. Doslej so imeli največ poslank na Švedskem, 47 odstotkov.

V nasprotju z nekaterimi drugimi državami Islandija nima ženskih kvot, le posamezne stranke zahtevajo, da je med kandidati določen delež žensk.

Islandci so med letoma 2007 in 2017 na volišča odšli kar petkrat. Foto: AP
Islandci so med letoma 2007 in 2017 na volišča odšli kar petkrat. Foto: AP

Težka pogajanja za oblikovanje koalicije

V parlament bi se lahko prebilo rekordnih devet strank, zato bodo sledila težka pogajanja, poleg tega bo nastopilo obdobje politične nestabilnosti, v katerem bo država le težko naredila odločne korake naprej na dveh najpomembnejših področjih – boju proti podnebnim spremembam in okrepitvi vlaganj v zdravstvo.

Islandski parlament je sicer eden najstarejših na svetu.

Umrlo le 33 bolnikov s covidom

Zadnja vlada je bila šele druga od leta 2008, ki ji je uspelo preživeti celoten štiriletni mandat v državi s 370.000 prebivalci. Zaradi globokega nezaupanja politikom in škandalom so namreč Islandci med letoma 2007 in 2017 odšli na volišča kar petkrat.

Premierka Jakobsdottir je bila sicer med Islandci precej priljubljena, sodržavljane je osvojila z integriteto in iskrenostjo. Veliko hvale je bila deležna tudi zaradi upravljanja pandemije covida-19, saj je v državi umrlo le 33 covidnih bolnikov. Več težav pa je imela koalicija med seboj zaradi internih razhajanj.

Foto: AP
Foto: AP