Ena hujših posledic vročinskih valov je povečana umrljivost, med bolj prizadetimi so starejši in bolniki s kroničnimi obolenji. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) smo imeli leta 2020 deset vročinskih valov, v času katerih se je število umrlih povečalo za šest odstotkov, na Arsu pa opozarjajo, da se bodo število, intenzivnost in dolžina vročinskih valov v prihodnosti povečevali.
Tako je v boju proti vročinskim valovom fundacija Adrienne Arsht-Rockefeller predlagala sistem, v sklopu katerega bi vročinske valove poimenovali in kategorizirali na lestvici od ena do tri, pri čemer bi upoštevali toplotni indeks, nočne temperature in porast temperature v zadnjih 30 dneh. Tako je španska Sevilla junija letos postala prvo mesto na svetu, ki je ta novonastali sistem sprejelo. Prvi vročinski val, ki je prebivalstvo prizadel 25. julija s 43 stopinjami Celzija, so poimenovali Zoe ter ga uvrstili v tretjo kategorijo, torej kategorijo, ki na lestvici od ena do tri označuje najhujše vročinske valove.
Poimenovanje vročinskih valov sicer izvira iz poimenovanja orkanov, pri katerem določitev imena nakazuje resnost razmer. Primož Ribarič, meteorolog in član Mladih za podnebno pravičnost, pravi, da že pogled na naraščajočo statistiko valov naredi več kot poimenovanja sama, ta so morda »fina le neformalno v medijih, ko se pojav dogaja«. Predlog tudi sicer spremljajo ločena mnenja; nasprotujoča trdijo, da so vročinski valovi preveč kompleksen pojav, ki ga novonastali sistem ne bi zdržal, čemur pritrjuje tudi Brane Gregorčič, meteorolog na Arsu, in dodaja, da bi prišlo do različnega poimenovanja istih procesov, kar v resnici ne bi kaj dosti prispevalo k izboljšanju stanja.
Na Arsu o takšnem sistemu sicer še niso razglabljali, a Gregorčič pojasnjuje, da je pri nas že vrsto let uveljavljen sistem izdajanja opozoril različnih stopenj na podlagi različnih kriterijev, ki so stalno spremljani in do pet dni vnaprej napovedujejo, kakšne stopnje opozoril so predvidene trenutno. Kar je po Gregorčičevih besedah ključno pri večjih, intenzivnejših procesih, je zgodnje obveščanje in zavedanje, da je skoraj vsako izmed zadnjih desetih poletij bolj vroče kot tista najbolj vroča v prejšnjem stoletju, kar kaže na to, da se stanje v prihodnje lahko še zaostri. »S tem bo treba živeti in delovati ozaveščeno. Govorimo o izboljšavi toplotnih izolacij bivalnih objektov, zračenju prostorov v času nižjih zunanjih temperatur, torej v drugi polovici noči in zjutraj, o senčenju prostorov čez dan, saj jih tudi svetloba, ki vpada v prostor, dodatno segreva. Poimenovanje torej ni tisto ključno, kar nas obvaruje pred posledicami vročinskih valov.« Nataša Grof, profesorica psihologije na gimnaziji Poljane, dodaja, da je njeno osebno mnenje, da ne glede na ime vročinski val žal nima enako zastrašujočega učinka kot orkani, saj vsaj na videz ne povzroča take neposredne škode. »Pri vročinskem valu se malo pritožujemo, kupimo klimo, gremo na morje in potem mine. Koristnejše bi bilo ozaveščanje, in to že v šolah. Pa ne eno uro v 8. razredu pri geografiji in potem pričakovati, da si bodo to zapomnili za vedno, temveč redne delavnice, poletne šole in podobno.«
Če se tudi v Sloveniji le odločimo za uveljavitev sistema poimenovanja vročinskih valov, sociologinja Simona Zavratnik, predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede, opozarja na seksizem in rasizem, ki se ob poimenovanju lahko pojavita. »Pri poimenovanju orkanov smo trčili ob ženska imena. Ljubka imena, ki nakazujejo katastrofo. Hitro smo lahko mizogini. Zna se zgoditi, da bomo valove želeli poimenovati po krajih, a paziti moramo, da ne bomo krajev še dodatno zaznamovali. Zelo hitro smo lahko rasistični. Zamenjava vročinskih valov z besedno zvezo 'afriški zrak', ki je 'invaziven', predstavlja točno to.«