Proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so danes z novim shodom za znanost pod geslom Proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti opozorili na po njihovem mnenju nepremišljeno ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov, ki ne izpolnjujejo uveljavljenih meril kakovosti. Zbrali so se na Kongresnem trgu pred ljubljansko univerzo.
Posnetek shoda si lahko ogledate v videu:
Martina Lukšič Hacin iz organizacijskega odbora shoda je dejala, da novim javno-raziskovalnim zavodom ne nasprotujejo, ne morejo pa pristati na to, da nastajajo kot posledica zgolj političnih odločitev in brez predhodne širše strokovne presoje.
Lukšič Hacinova je povedala še, da ne morejo »pristati na podvajanje dejavnosti in neracionalno razsipavanje težko pridobljenih sredstev, ki se izvaja po alternativnih in ne ustaljenih poteh, ki so veljale in veljajo za ostale znanstvene institucije«. V. d. direktorja Agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Mitjo Lainščaka je pozvala, naj ne podpiše pogodb o stabilnem financiranju z novonastalimi zavodi, upravni odbor ARRS pa je pozvala, da nadzira in ustavi nezakonito porabo sredstev.
Predstavila je tudi devet zahtev Rektorske konference RS, Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije - KOsRIS in organizacijskega odbora shoda za znanost, ki so organizirali shod. Med drugim zahtevajo upoštevanje in avtonomijo znanosti, »ki jo lahko omogoča samo učinkovito in politično neodvisno vodstvo ARRS«, transparentno delitev raziskovalnih sredstev, samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ureditev plačnih nesorazmerij in dvig plač mladih znanstvenic in znanstvenikov ter strokovnih sodelavcev in sodelavk.
Slovenija najmanj vlaga v znanost, razvoj, inovacije in visoko šolstvo
Predsednik Rektorske konference in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je dejal, da so izjemno zaskrbljeni zaradi aktualnega ustanavljanja novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih fakultet oziroma univerz, brez ustreznih analiz, brez posvetovanj ter v nasprotju s sprejetimi in strateškimi dokumenti.
»Slovenija je še vedno država, ki med vsemi državami EU vlaga najmanjši delež javnih sredstev v znanost, razvoj, inovacije in visoko šolstvo. Vprašati se moramo, ali pri delitvi že tako majhnih javnih sredstev ravnamo racionalno in odgovorno,« je opozoril.
Rektor Univerze v Novi gorici Boštjan Golob je povedal, da jih skrbi implementacija zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ob sprejemu zakona so verjeli, da bodo predvidena sredstva namenjena smiselnemu, enakomernemu in delno tudi regionalno usmerjenemu razvoju raziskovalne dejavnosti ter da bodo uporabljena transparentno, na podlagi ocen evropsko primerljive kakovosti. »Danes, skoraj štiri mesece po sprejemu zakona, znanstveniki in znanstvenice še vedno ne vemo, kakšna sredstva bodo institucije prejele iz naslove stabilnega financiranja. In to je resna skrb,« je poudaril.
Slovenska družba se je še pravi čas odločila za razvoj, za večja vlaganja v znanost in za razvoj človeških virov, je na shodu povedal vodja KOsRIS Gregor Anderluh. »Ne razvrednotimo teh obetavnih začetkov z nepremišljenimi odločitvami glede novih institucij, z nejasnim programom dela in brez omembe vrednih dosežkov ali s počasnim reševanjem akutnih problemov, ki jih še imamo v raziskovalnem prostoru,« je opozoril.
Visokošolski sindikat Slovenije pa je v pozivu ob shodu zapisal, da naj upravni odbor ARRS prepreči financiranje inštituta Rudolfovo. Po njihovih besedah želi vlada z ustanavljanjem javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov v Novem mestu priklopiti krog svojih političnih podpornikov na državni proračun mimo veljavnih postopkov in smernic nedavno sprejetih strateških dokumentov, so zapisali.
