V LMŠ-ju so v sredo naredili še zadnje korake pripojitve k stranki Gibanje Svoboda, potem ko je zbor članstva prižgal zeleno luč s 97-odstotno podporo. SAB pa bo o pridružitvi Gibanju Svoboda odločal na dopisnem kongresu prihodnji teden, med 13. in 15. junijem.

Zunajparlamentarni stranki LMŠ in SAB Gibanja Svoboda ne bosta obogatili s poslanskimi glasovi, bosta pa v skupni proračun prispevali okoli 200.000 evrov davkoplačevalskega denarja na letni ravni do naslednjih volitev.

Zakon o političnih strankah določa, da imajo stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor prejele vsaj odstotek glasov volivcev, pravico do sredstev iz državnega proračuna. 25 odstotkov teh sredstev se med stranke porazdeli enakomerno, preostalih 75 odstotkov pa sorazmerno glede na število glasov volivcev, ki so jih prejele v vseh volilnih enotah.

Ne glede na to, da se bosta z zlitjem z Gibanjem Svoboda stranki LMŠ in SAB ukinili, sta še vedno glede na zakonodajo upravičeni do proračunskih sredstev oz. je do njunih sredstev upravičena stranka, ki je njuna pravna naslednica.

"V skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o političnih strankah se lahko stranka spoji z drugimi strankami, pripoji k drugi stranki oziroma se lahko razdruži, s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo pa stranka preneha (in izbriše iz registra političnih strank). Stranka, ki je nastala s spojitvijo oziroma razdružitvijo, in stranka, h kateri se je druga stranka pripojila, je pravna naslednica strank, ki so s spojitvijo, pripojitvijo ali razdružitvijo prenehale obstajati. V primeru spojitve, pripojitve ali razdružitve stranke je torej do (njenih) sredstev iz proračuna upravičena pravna naslednica navedene stranke," so za MMC pojasnili na MNZ-ju.

Do nadomestila upravičenih 19 strank, nestrankarsko gibanje ostalo praznih rok

V zadnjih letih je bilo za financiranje političnih strank v letnih proračunih namenjenih okoli 2,5 milijona evrov. Kot je poročal STA, pa letos strankam na podlagi aprilskih državnozborskih volitev za leto 2022 pripada skupaj 1.733.717 evrov. Enoodstotni prag je preseglo deset strank, gibanj ali skupnih list, štiriodstotni prag za vstop v DZ pa je prestopilo pet strank.

Do proračunskih sredstev je upravičenih 19 slovenskih političnih strank, saj jih je bilo na volitvah kar pet povezanih v Gibanje Povežimo Slovenijo. V njem so bile stranke SLS, Konkretno, Zeleni Slovenije, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija. Skupaj pa sta šli na volitve tudi stranki Naša prihodnost in Dobra država. Omenjene stranke si morajo na volitvah pridobljeno vsoto proračunskih sredstev razdeliti.

Če bodo strankarske povezave razpadle, kot pojasnjujejo v MNZ-ju, pa je v primeru razdružitve stranke do prejemanja sredstev upravičena stranka, ki je nastala z razdružitvijo. (nasledstvo razdružene stranke sprejme za to pristojen organ stranke, določen v statutu stranke).

Brez proračunskih sredstev, namenjenih strankam, pa je ostala na volitvah deseto uvrščena Nestrankarska ljudska lista Gibanja Zdrava družba, ki jo je volilo nekaj več kot 21.021 volivcev oz. je dobila 1,76 odstotka glasov. Sredstev ne bo prejela, ker gibanje ni registrirano kot politična stranka.

"Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba ni registrirana kot politična stranka, zato ni upravičena do sredstev iz državnega proračuna po Zakonu o političnih strankah. Na podlagi 23. člena Zakona o političnih strankah imajo namreč pravico do sredstev iz državnega proračuna le politične stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate in v državi dobile najmanj en odstotek glasov (oziroma najmanj 1,2 odstotka glasov, če sta kandidatno listo predložili dve stranki, ali najmanj 1,5 odstotka glasov, če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank)", so še pojasnili na MNZ-ju.