Že kmalu po zaprtju volišč je bilo v Prešernovi ulici, v neposredni bližini znane slaščičarne, izjemno glasno in živahno. V isti ulici, tako rekoč nasproti drug drugemu sta, obdana vsak s svojimi zvestimi privrženci, na prve izide tokratnih županskih volitev nestrpno čakala Bojan Šrot in njegov letošnji izzivalec Matija Kovač. A že po prvih preštetih glasovih je bil Kovač v prednosti, ki se je do konca le še povečevala. In ko je postalo jasno, da bo knežje mesto po 24 letih dobilo novega župana, se je začelo veliko slavje. Nazdravljanju ni bilo videti konca, številni so bili enotni, da gre za zgodovinski preobrat, ki so ga nekateri pričakovali bolj, drugi pa manj zadržano. Ob 43,27-odstotni volilni udeležbi je Kovač zmagal zelo prepričljivo, saj je prejel 57,81 odstotka oziroma 9801 glas, Šrot pa jih je zbral 7154 oziroma 42,19 vseh, ki so se odpravili na volišča. Šrot, ki je celjsko občino vodil šest mandatov zapored, je športno priznal poraz in Kovaču pred številnimi kamerami in fotoaparati ter množico zbranih v središču mesta segel v roko. A je bilo še pred tem v njegovem glasu vendarle čutiti nekaj grenkobe. Kot je povedal v prvem odzivu, je več kot očitno, da »se te tudi v politiki določeni ljudje naveličajo«. Obregnil pa se je tudi ob volilno kampanjo. »Zdela se mi je zelo enostranska, le redka soočenja so bila objektivna,« je dejal Šrot, ki so mu očitali tudi, da je edini župan v Sloveniji, ki je tretjo največjo mestno občino vodil nepoklicno. Ima namreč svojo odvetniško pisarno, v kateri se bo lahko zdaj še bolj posvetil advokaturi.
Seveda pa je bila, pričakovano, nasprotna stran z volilno kampanjo zadovoljna. »Iskreno povedano sem pričakoval zmago, a ne s tako visokim deležem glasov, kot se je izkazalo na koncu. Sploh glede na razdvojenost, ki smo ji priča v Celju, sem nad tako visokim odstotkom zaupanja Celjanov in Celjank res presenečen. To kaže, da je naša vizija, ki smo jo predstavili, tisto, kar so občanke in občani od bodočega župana pričakovali,« je Kovač po zmagi dejal za Dnevnik. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pomagali v njegovi kampanji. »Na terenu sem poslušal ljudi, ki so prispevali različne ideje, pogovarjal sem se tudi z vsemi političnimi akterji v mestu, ki Celju želijo dobro,« je še dejal novoizvoljeni župan, ki, zanimivo, v mestnem svetu nima svoje svetniške skupine. Ga je pa brezpogojno podprlo Gibanje Svoboda, kar mu pomeni zelo veliko. »Nenazadnje je to vladna stranka, zato upam, da bomo imeli podporo pri vseh začrtanih projektih,« je sklenil Kovač.
Kangler deset let po odstopu ni dočakal odpustka
V drugem največjem mestu v Sloveniji bo (tudi) prihodnja štiri leta županoval Saša Arsenovič. Franc Kangler je deset let po odstopu doživel tretji zaporedni poraz na županskih volitvah.
»Decembra se po navadi pravljice končajo s srečnim koncem,« je po tem, ko je oddal svoj glas, dejal 56-letni Saša Arsenovič. Njegova županska »pravljica« sinoči ni doživela senzacionalnega preobrata. V drugem krogu volitev je ponovno, še bolj prepričljivo kot pred štirimi leti, premagal leto starejšega protikandidata Franca Kanglerja. Prejel je 61 odstotkov glasov.
Nekdanji župan Kangler ni dočakal odpustka volilcev na predvečer desete obletnice njegovega odstopa. »Tudi v redu, takšen rezultat sprejemam,« je tretji zaporedni poraz na županskih volitvah sprejel Kangler in čestital protikandidatu. »Vedno ne moreš zmagati.« Po njegovem prepričanju ima Maribor velike izzive in težave. »Šele po teh volitvah se jih bomo zavedali, verjemite mi,« je bil zlovešč.
Župan Arsenovič, ki je tokrat kandidiral s podpisi volilcev, je ocenil, da so volilci prepoznali učinkovitost in razvojno usmerjenost njegove ekipe. »Mariborčani si želijo pogleda v prihodnost, to pa smo zagotavljali le mi,« je dejal in dodal, da se je v minulih štirih letih veliko naučil. »V prihodnjih štirih letih bo zato več vključevanja in komuniciranja,« je napovedal.
V mestnem svetu bo moral sodelovati z Gibanjem Svoboda
Franc Kangler (NLS) v minulih dveh tednih ni zmogel doseči preobrata. V predvolilnih soočenjih je bil medel in spravljiv, njegov program je deloval plitko in površno. Nekoliko bolj odločno je (mlajše) mariborsko občinstvo nagovarjal zgolj preko socialnih omrežij in ga prepričeval s populističnimi obljubami, med drugim z napovedjo brezplačnih petkovih koncertov. Taktika se mu ni izšla. V drugem krogu je zbral 39 odstotkov glasov, kar je manj kot pred štirimi leti, ko je zbral dobrih 42 odstotkov glasov.
Arsenovič se bo v svojem drugem županskem mandatu soočil z bistveno spremenjenimi razmerji moči. Zdaj bo moral sodelovati z največjo vladno stranko, ki je postala druga največja moč v mestnem svetu. Gibanje Svoboda ga je sicer podprlo pred drugim krogom, potem ko je ocenilo, da imajo podobne programske točke, poglede na razvoj mestne občine in projekte, ki jih Maribor potrebuje. Arsenovič si je tudi zagotovil podporo Socialnih demokratov in Nove Slovenije.
Rakovcu prepričljiva zmaga
Volilci v mestni občini Kranj so v drugem krogu volilne tekme za novega starega župana prepričljivo potrdili Matjaža Rakovca. Kandidatu stranke SD, ki mu je zmaga v prvem krogu volitev ušla za manj kot 1,8 odstotne točke, so namenili kar 70,92 odstotka glasov. Rakovčev izzivalec Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS in Zeleni Slovenije) je prejel 29,08 odstotka glasov.
Potem ko so se iz prvega kroga županskih volitev v Kranju poslovili Zoran Stevanović, Aleksander Svetelj, Srečo Barbič in Igor Velov, so bila pričakovanja obeh finalistov drugega kroga Matjaža Rakovca in Iva Bajca optimistična. Oba sta v javnosti napovedovala zmago, ob tem pa je bila njuna kampanja vseskozi korektna in brez nizkih udarcev. Zadnjo besedo so imeli včeraj volilci: aktualni župan Rakovec je s svojim minulim delom prepričal več kot dve tretjini volilcev in se ob suvereni potrditvi županskega naslova prešerno veselil svojega drugega mandata.
»Iskrena hvala občanom in občankam, ki verjamejo vame in v mojo vizijo Kranja. Hvala, da ste šli na volitve in me podprli v tolikšnem številu, da bomo lahko čim prej skupaj stopili na pot pozitivnih sprememb. Zelo sem vesel, da imam tako široko podporo. Iskrena hvala vsem strankam in posameznikom, ki so me podpirali. Danes smo dokazali, da si želimo še več. Kranju vračamo nekdanji sloves, ki mu pripada,« je povedal Matjaž Rakovec. Med prvimi mu je čestital tudi protikandidat Ivo Bajec, sicer predsednik nadzornega odbora mestne občine.
V Novi Gorici zmaga Turela
Gibanje Svoboda je v Novi Gorici dobilo edinega svojega mestnega župana. Samo Turel, dosedanji direktor novogoriškega okrožnega sodišča, je z dobrimi 55 odstotki glasov premagal aktualnega župana Klemna Miklaviča. Politični novinec, ki mu je zmago zagotovo prinesel domač teren premierja Roberta Goloba, je včeraj zvečer ponovil, da želi Novo Gorico premakniti z mrtve točke, napredek in razvoj pa pripeljati z vzpostavitvijo »avtoceste« proti Ljubljani. Ne skriva namreč, da želi pri tem izkoristiti povezave z Novogoričani na začasnem delu na vodstvenih funkcijah države. Turel v naslednjih štirih letih svojih morebitnih neuspehov ne bo mogel naprtiti nasprotovanju opozicije. Skupaj s »svojimi« 14 člani občinskega sveta in še devetimi svetniki, s katerimi je sklenil predvolilno zavezništvo, ima v 32-članskem svetu močno podporo. Ki jo bo tudi potreboval, če želi Nova Gorica upravičiti naziv evropske prestolnice kulture, že jutri pa bo moral zagristi v napoved o skoraj 90-odstotni podražitvi vode in 70-odstotni podražitvi ogrevanja v mestu.
Kerin premagal 'političnega mačka' Šiška
Čeprav je v prvem krogu županskih volitev neodvisni Dušan Šiško slavil z okoli petsto glasovi prednosti pred prav tako neodvisnim Janezom Kerinom, si pred drugim krogom vendarle nihče ni upal napovedati, kdo bo prihodnja štiri leta vodil najmlajšo mestno občino. Kandidata sta bila seveda prepričana vsak v svojo zmago. Toda v drugem krogu so se glasovi preostalih štirih kandidatov iz prvega kroga bolj usmerili h Kerinu, ki je tako zabeležil 55,16 odstotno podporo volivcev in Šiška premagal za več kot 800 glasov. V mestni občini Krško se je volitev tokrat udeležilo 38,74 odstotkov volilnih upravičencev, medtem ko je bila volilna udeležba v prvem krogu 47 odstotna.
»S svojo ekipo smo res dobro delali. To je naša skupna zmaga. Občutki sreče so nepopisni, to je nagrada našega trdega dela,« je v prvem odzivu po preštetih vseh glasovih dejal Kerin, se občanom zahvalil za glasove in obljubil, da jih ne bo razočaral. »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da občino popeljem v dobre čase. Delal bom za dobrbit vseh občank in občanov,« je dejal. Kampanjo je označil kot naporno, a hkrati lepo izkušnjo. »Meni in moji ekipi je uspelo nekaj, česar pred letom i pol nihče od nas ni pričakoval,« je še povedal, nizko volilno udeležbo pa pripisal velikemu številu volitev v zadnjih mesecih pa tudi slabemu vremenu.
Njegov protikandidat Dušan Šiško je bil po objavi rezultatov precej razočaran. »Nimam kaj dosti povedati,« je dejal. »Protikandidatu sem že osebno čestital. Sam sem od samega začetka kampanje nastopal kot popolnoma neodvisni kandidat in nisem iskal podpore pri nobeni od strank ali list. Očitno pa protikandidat le ni nastopal povsem neodvisno in je iskal določeno podporo,« je prepričan.
Prva županja in dva nova župana
V občini Kranjska Gora sta se v drugem krogu lokalnih volitev pomerila neodvisna kandidata Henrika Zupan (60,42 odstotka glasov) in Blaž Veber (39,58 odstotka). V občinah Jesenice in Bled je bil volilni izid tesnejši, poslavljata se oba tamkajšnja župana Blaž Račič in Janez Fajfar. Jeseniško občino bo naslednja štiri leta vodil Peter Bohinec (53,80 odstotka glasov), blejsko pa Anton Mežan (51,23 odstotka glasov).
Sedeminpetdesetletna ekonomistka Henrika Zupan je večino kariere zaposlena v lokalnem gospodarstvu, trenutno v Komunali Kranjska Gora, kjer je vodja financ in računovodstva. Kot poudarja, njeno delo zahteva dobro poznavanje in razumevanje vloge, nalog in pristojnosti občine. Med prioritete županskega mandata postavlja sprejetje občinskega prostorskega načrta, zgraditev stanovanj za mlade, izgradnjo obrtno-poslovne cone in vrnitev občine občanom.
»Pričakovala sem tesnejši rezultat,« je bila včeraj zvečer iskrena Zupanova, ki rezultat pripisuje temu, da si občani Kranjske Gore želijo spremembe, morda tudi na račun tega, da je postala prva županja v tem kraju. »Obljubim, da se bom trudila, da bo občina delovala transparentno in v sodelovanju z občani,« je še povedala. Volilna udeležba je bila v drugem krogu 52,04-odstotna.
Zupanovo so poleg liste Živimo v dolini pred drugim krogom volitev podprle še SD, lista Zgornjesavci za Zgornjesavce in SDS. A ne glede na to je nova županja prepričana, da bodo vsi skupaj delali v dobro doline, njihovih občank in občanov.
Na Bledu je bil volilni izid tesen, volilna udeležba je bila 55-odstotna. »Kljub vsemu je večina ocenila, da si želijo Mežana za župana,« je s svojim sloganom nedeljske izide komentiral Anton Mežan. »Prepoznali so moje res iskrene namene in dobro delo v lokalni politiki v zadnjih 16 letih. Ne bom jih razočaral in čez štiri leta bodo ponosni na svojega župana,« je dodal.
Mežan je namreč dolgoletni blejski občinski svetnik in tudi podžupan, sicer pa podjetnik. Med prioritete županskega mandata postavlja gradnjo južne razbremenilne ceste, obnovo osnovne šole z večnamensko dvorano, ustanovitev mladinskega sveta, sodelovanje z društvi in klubi.
Na Jesenicah je zmago v drugem krogu nad dosedanjim županom Blažem Račičem slavil Peter Bohinec, kandidat v kraju tradicionalno močne stranke SD. Potem ko pred štirimi leti Tomažu Tomu Mencingerju, ki je občino vodil 12 let, ni uspelo ubraniti županskega stolčka, je to letos uspelo 47-letnemu menedžerju in predsedniku jeseniškega hokejskega kluba.
Kot poudarja novi jeseniški župan, ima za seboj veliko delovnih izkušenj in uspešnih projektov, v preteklosti je denimo deloval na različnih funkcijah na ministrstvih. Obljublja, da bo kot župan Jesenice postavil v smer trajnostnega razvoja, da bo kraj zopet atraktiven za prebivalce in obiskovalce. Pred drugim krogom so Bohinca podprli tudi v strankah Gibanje Svoboda, Levica in Resnica. Volilna udeležba je bila po neuradnih delnih izidih 24,82-odstotna.
Zmagala Korenika in Bogatič
Piran bo naslednja štiri leta vodil Andrej Korenika, ki je zbral 58 odstotkov glasov in premagal Gašparja Gašparja Mišiča. V Izoli pa se je na županski stol zavihtel Milan Bogatič, ki je s 57 odstotki glasov premagal sedanjega župana Danila Markočiča.
Po skoraj izenačenem rezultatu v prvem krogu med Gašparjem Gašparjem Mišičem in Andrejem Koreniko je sinoči 40-letni bančni uslužbenec zmagal s prepričljivo razliko. Korenika verjame, da so volilci prepoznali iskrenost njegove ekipe, podporo mu je v drugem krogu izreklo tudi Gibanje Svoboda.
Piranski občinski svet je zelo razdrobljen, tako da bo Korenika najprej sedel s svetniškimi skupinami in oblikoval koalicijo sorodnih strank. Dodaja, da to ne bo lahko, ker da je občina ugrabljena. Oba z Mišičem imata v občinskem svetu po štiri člane. »Pripravljen sem na projektno sodelovanje, tudi z Mišičem,« je novi župan potrdil sinoči. Mišič, ki je dobil 41,5 odstotka glasov, je že po prvih novicah, da Korenika vodi, ponovil, da ni pomembno, kdo je župan, le da si vsi prizadevajo za razvoj, saj piranska občina že predolgo stagnira.
Bogatič premagal Markočiča
V Izoli so že v prvem krogu namenili največ glasov kandidatu Gibanja Svoboda, 70-letnemu upokojencu Milanu Bogatiču, sinoči pa so to še potrdili. »Zmago sem pričakoval, nisem pa niti slučajno pričakoval tako velike razlike,« je povedal. Ocenjuje, da so Izolani prepoznali, da je prava oseba za reševanje dolgoletnih težav občine. Zagotavlja, da delovanje občine dobro pozna, saj je vodil njen nadzorni odbor in med drugim opozarjal na negospodarno ravnanje z zemljišči. Napoveduje hiter sprejem občinskega prostorskega načrta, ki bo v korist občanom, ne pa kapitalu. Bogatič verjame, da je k zmagi prispevala tudi podpora Gibanja Svoboda.
