Sreda, 28. 9. 2022, 22.18
1 leto, 6 mesecev
Predor med Nemčijo in Dansko
Tako gradijo največji podvodni predor na svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,68
19
Pred dvema letoma so padle administrativne ovire za začetek gradnje najdaljšega cestnega podvodnega predora na svetu, ki bo povezoval dansko mesto Rdbyhavn na otoku Lolland in nemško mesto Puttgarden. V zanimivem videoposnetku so pokazali, kako gradijo 18 kilometrov dolg predor, sestavljen iz 89 posameznih elementov, za gradnjo katerih bodo porabili 360 tisoč ton jekla in tri milijone kubičnih metrov betona. Za potrebe gradnje so zgradili največjo betonarno na svetu, predor pa bo končan in pripravljen za uporabo leta 2029.
Ko bodo leta 2029 končali gradnjo in bodo čez predor zapeljali prvi avtomobili ter vlak, bo to postala najkrajša pot med Skandinavijo in osrednjo Evropo. A gre za velikanski gradbeni podvig, ki je zahteval skoraj desetletje načrtovanja in prinaša številne prvič uporabljene inženirske rešitve.
Sprva bodo zgradili oskrbovalno pristanišče
Pred petnajstimi leti sta se Nemčija in Danska že sporazumeli o gradnji mostu, ki bi prek morja povezal nemški otok Fehmarn in danski otok Lolland. Toda leta 2011 so nato načrt gradnje mostu prekrižali in se na tem mestu raje odločili za gradnjo predora pod morjem. Zdaj sta obe strani pripravljeni na gradnjo predora, premostili so vse birokratske ovire, toda še preden bo gradnja stekla, morajo pripraviti celotno infrastrukturo.
Kot prvo, šlo bo za eno največjih gradbišč v Evropi. V prvi fazi bodo zgradili veliko oskrbovalno pristanišče. Ladje bodo prek njega dostavljale pesek, cement in kamenje, ki bodo potrebni za gradnjo predora. Za pristaniščem bodo zgradili še tovarno s šestimi proizvodnimi halami. V njih bodo izdelali vseh 89 sestavnih elementov predora, ki jih bodo po posebej izdelanih vrtljivih kolesih potisnili do pristanišča. Tam jih bodo vlačilci potegnili do lokacije in s 15-milimetrsko natančnostjo spojili s predhodnim betonskim elementom. Za gradnjo teh betonskih elementov bodo zgradili največjo betonarno na svetu, ki bo delovala 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu.
Predor bo sestavljalo 89 posameznih sestavnih elementov, vsak med njimi bo dolg 217 metrov. Masa posameznega elementa je 73 tisoč ton, kar je primerljivo s 14 tisoč sloni. Za gradnjo bodo uporabili toliko jekla, kolikor bi ga potrebovali za gradnjo okrog 50 Eifflovih stolpov.
Skozi predor bo dovoljeno peljati s hitrostjo do 110 kilometrov na uro, hitrost vlakov pa bo znašala okrog 200 kilometrov na uro. Skozi predor bo vožnja z avtomobilom trajala deset minut, z vlakom pa sedem.
Vožnja skozi predor bo trajala 10 minut
Večino stroškov gradnje bo prevzela Danska, Nemci pa bodo pokrili predvsem stroške povezave predora z obstoječo cestno infrastrukturo. Da gre za velikanski projekt, priča količina izkopanega materiala – kar 18 milijonov kubičnih metrov. S tem bodo ustvarili nove plaže v okolici predora, obenem pa bodo po končani gradnji predor znova zasipali s peskom. Predor bo tako postal del celotnega področja, in ko se bodo v pesku zarasle rastline, ne bo škodoval lokalnemu habitatu. Vožnja z avtomobilom bo trajala deset minut, z vlakom pa samo sedem.
19